Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 24. teden 2024

17.6.2024_Izpod peresa

24 . teden 2024

 

Okrevanje industrijske proizvodnje se je nadaljevalo tudi v aprilu

 

Podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji so precej spremenljivi, saj visokim padcem v posameznem mesecu (marec glede na februar: -6,9 %) sledijo tudi visoke rasti (april glede na marec: +5,7 %), kljub desezoniranem pogledu na podatke. Trimesečno drseče povprečje kaže, da okrevanje proizvodnje poteka od zadnjega četrtletja lani. Rast so poganjale dejavnosti, združene v visoko tehnološki proizvodnji, kjer ima največji pomen proizvodnja farmacevtskih izdelkov, manjšega pa tudi elektronska industrija.  

 

Visoko tehnološko zahtevna proizvodnja z najvišjo rastjo

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila po desezoniranih podatkih v prvih štirih mesecih po prvi oceni za 3,7 % višja kot v zadnjih štirih mesecih lanskega leta in sovpada z odstotek višjo porabo električne energije med poslovnimi subjekti, kar nakazuje na potrditev preobrata v proizvodnih gibanjih, ki se bo ob pričakovano večjem izvoznem povpraševanju v prihodnjih mesecih postopoma še krepil. Na mesečni ravni je bila zabeležena 6-odstotna rast industrijske proizvodnje, kar je bilo blizu naše napovedi (+4,2 %). Revizija podatkov za nazaj je prav tako nakazala na nekoliko višjo medčetrtletno rast industrijske proizvodnje v 1. četrtletju (+3,2 %; prva ocena: +3 %). Rast je bila aprila (+7,4 %) še posebej očitna tudi na letni ravni, saj je bila najvišja po januarju 2022, na kar je deloma nakazal že letni aprilski porast o rasti porabe električne energije med poslovnimi subjekti (+1,4 %), ki je bila najvišja v zadnjih 23-ih mesecih. Podatki so sicer še začasni in bodo ob relativno visokih revizijah preteklih podatkov potrebovali potrditev v naslednjih mesecih.

 

V predelovalnih dejavnostih se je obseg proizvodnje v prvih štirih mesecih glede na zadnje štiri mesece leta 2023 povečal še nekoliko bolj, in sicer za 5 %, kar je sovpadalo z 2,7-odstotno rastjo porabe električne energije v predelovalni dejavnosti. K omenjenemu je prispevala pozitivna revizija januarske rasti (+9 %; predhodna ocena: +3 %), zaradi nekoliko večjega decembrskega padca, in prav tako februarske rasti (+2,5 %; predhodna ocena: +1,4 %), medtem ko je bila marčevska rast revidirana navzdol (-7 %; prva ocena: -3,5 %). Na medletni ravni se je aprilska rast glede na enako obdobje preteklega leta precej povečala (+8 %) in je bila najvišja po januarju 2022, na kar je nakazala 2,5-odstotna aprilska letna rast porabe električne energije v predelovalnih dejavnostih, ki je bila najvišja v zadnjih 32-ih mesecih, in prav tako 6-odstotna rast porabe zemeljskega plina.

 

Več v prilogi.

 

Opazna rast izvoza kemikalij, vozil in surovin

V aprilu se je izvoz blaga iz držav EU v države, ki niso članice EU, vrednostno povečal za 14,9 % glede na april 2023, medtem ko je uvoz porasel za 0,3 %. Rast izvoza je bila visoka pri industrijskih proizvodih (+14,7 %), še zlasti kemikalij (za četrtino), strojev in vozil (+11,7 %) ter drugih industrijskih proizvodov (za desetino), in surovinah (+14,3 %) ter energentih in hrani (oboje za desetino). Najbolj je poraslo izvozno povpraševanje iz Švice (za tretjino), Norveške (+27 %), ZDA (+22 %), ZK (+18,4 %) in Kitajske (za desetino). Na drugi strani je najbolj porasel uvoz hrane (+12 %) in surovin (za desetino) ter na segmentu industrijskih proizvodov (+1,5 %), zlasti drugih industrijskih proizvodov (+5,7 %) in kemikalij (+4 %), medtem ko je upadel pri energentih (za desetino) ter strojih in vozilih (-2,4 %). Močno je porasel uvoz iz Brazilije (za četrtino), kar povezujemo z večjim vrednostnim uvozom hrane in surovin, Indije (za petino) in Švice (za desetino), medtem ko je upadel uvoz iz Južne Koreje (za šestino), Norveške (za desetino), kar ob medletno nižjih cenah zemeljskega plina ni presenečenje, in ZK (-8 %). Trgovinska bilanca držav EU-27 (izvoz, znižan za uvoz) je bila že enajsti mesec zapored v presežku (14 mrd EUR). Vir: Eurostat

 

Kitajski proizvajalci ob višjih cenah surovin manj »rezali« cene industrijskih proizvodov

 

Cene življenjskih potrebščin so maja na Kitajskem na letni ravni drugi mesec zapored porasle za 0,3 %, kar je bilo nekoliko pod pričakovanji analitikov pri Reutersu (+0,4 %). Indeks proizvajalčevih cen (cene industrijskih proizvodov, ki jih proizvajalci prodajo) medletno upada že več kot leto in pol, pri čemer se je padec v maju (-1,4 %) precej znižal glede na april (-2,5 %), kar pripisujemo nekoliko višjim uvoznim cenam surovin, zlasti bakra in ostalih kovin, kar bi se v nadaljevanju leta lahko izrazilo tudi v preobratu in ponovni rasti gibanja indeksa proizvajalčevih cen. Omenjeno je še verjetnejše ob pričakovano večjem izvoznem povpraševanju, ki izvira iz konkurenčnosti kitajskih proizvajalcev ob šibkem juanu, konkurenčnih cenah energentov in ostalih dejavnikih industrijske politike. Indeks cen življenjskih potrebščin, brez energije in hrane (jedrna inflacija) je medletno porasel za 0,6 %, kar je blizu aprilske rasti (+0,7 %). Vir: National Bureau of Statistics of China

 

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • SLOVENIJA: Večja aprilska poraba energentov pravilno nakazala na okrevanje industrijske proizvodnje

  • Aprila opaznejše okrevanje trgovinske menjave

  • Presenetljiv padec obsega gradbenih del na inženirskih objektih

  • V Luki Koper aprila po petih mesecih vnovična rast pretovora kontejnerjev

  • EVROPA: Precejšen vrednostni porast evropskega izvoza ob večjem izvoznem povpraševanju

  • Na začetku 2. četrtletja rast proizvodnje

  • SVET: Majska stagnacija mesečne rasti cen v ZDA zaradi nižjih cen energentov

  • Optimizem med ameriškimi potrošnik nekoliko pojenja

  • Umirjanje rasti cen v ZDA

  • Dogodki v tekočem tednu: gospodarska klima v Sloveniji ob koncu 1. polletja 2024

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Zaposlovanje tujcev

2.      Pomanjkanje zaposlenih

3.      Cene naftnih derivatov

4.      Geopolitična tveganja v Ukrajini

5.      Obrestne mere (Euribor)

6.      Zamude v prekooceanskem prevozu

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?  📰

Želim se naročiti

 



Fotogalerija