44. teden 2023

Alternativen pogled na dramatičen padec izvoza

Izrazito visok padec blagovnega izvoza Slovenije v septembru (-11 % medletno, od tega -15 % na trge EU) je bil skladen z našimi pričakovanji (-10 %) in odraža predvsem nižjo ceno surovin in energentov (te v večji meri tudi uvažamo) kot tudi nižjo količino le-teh porabljenih v regiji. Po podatkih za prvih 8 mesecev se je povprečna dosežena izvozna cena izdelka na trge EU (56 % vrednosti izvoza in 2/3 dodane vrednosti izvoza v Sloveniji proizvedenega blaga) povečala za dobre 4 %, medtem ko je bila povprečna uvozna cena izdelka nespremenjena. To pomeni, da so se pogoji menjave za slovensko gospodarstvo pomembno izboljšali in s tem blažijo padec proizvedenih in izvoženih količin. Kljub temu se je pri določenih pomembnih proizvodih povprečna uvozna cena povečala bolj kot izvozna, kar velja za medicinske in farmacevtske proizvode (uvozna cena: +8 %; izvozna cena: -1 %) in cestna vozila (uvozna cena: +15 %; izvozna cena: +6 %), obratno pa velja za industrijske in splošne stroje, kjer so se izvozne cene povečevale hitreje od uvoznih. To je povezano s tem, da proizvajamo predvsem generična zdravila, katerih cena se ne povečuje, pri vozilih pa uvažamo predvsem vozila višje vrednosti od tistih, ki jih izdelujemo in izvažamo.

Poglobitev upada izvoza na trge EU

Izvoz na trge EU upadel predvsem zaradi nižjega izvoza surovin in energentov

Avgustovski podrobni podatki (za letošnje leto temeljijo na oceni) o trgovinski menjavi razkrivajo, da je Slovenija v osmih mesecih na trge EU izvozila (analiza tokov na trge izven EU zaradi učinka Švice ni smiselna) za 3 % manjšo vrednost blaga, količinsko pa za 7 % manj. Skoraj polovico upada vrednosti izvoza (-580 mio EUR) lahko pripišemo manjši vrednosti izvoza električne energije (-290 mio EUR; podatek o količini ni na voljo), glavnino preostanka pa železu in jeklu (-240 mio EUR; količinsko: -14 %), nafti in naftnim derivatom (-220 mio EUR; količinsko: +12 %) in barvnim kovinam (-160 mio EUR; količinsko: -7 %). Dodana vrednosti pri teh izdelkih, ki je nastala v Sloveniji je relativno nizka, ker so tudi v veliki meri uvoženi. Na drugi strani je upad izvoza ublažil višji izvoz cestnih vozil (+270 mio EUR; količinsko: +5 %), medicinskih in farm. proizvodov (+120 mio EUR; količinsko: +9 %), indust. strojev za splošno uporabo (+100 mio EUR; količinsko:+2 %) in specialnih strojev za posebne vrste industrije (+100 mio EUR; količinsko: +1 %).

Na uvozni strani je k padcu uvoza iz držav EU (-6 % vrednostno oz. -1,24 mrd EUR in toliko tudi količinsko) prispevalo podobno blago kot pri izvozu. Uvoz električne energije je upadel za 650 mio EUR (-53 %), železa in jekla za 320 mio EUR (-23 % vrednostno in -14 % količinsko), nafte in naftnih derivatov za 190 mio EUR (vrednostno: -16 %; količinsko: +4 %), plastičnih mas v primarnih oblikah za 180 mio EUR (vrednostno: -26 %; količinsko: -20 %), druge transportne opreme za 180 mio EUR (vrednostno: -67 %; količinsko: -27 %) in barvnih kovin za 170 mio EUR (vrednostno: -19 %, količinsko: -6 %). Sledil je pol nižji uvoz nemonetarnega zlata (-160 mio EUR; 2,7 tone). Močneje je porasel uvoz cestnih vozil (+335 mio EUR; +14 % vrednostno in -1 % količinsko), ki so se v povprečju podražila za 15 %, zemeljskega plina (+220 mio EUR; +102 % vrednostno in +70 % količinsko) in medicinskih in farmacevtskih proizvodov (+140 mio EUR; +11 % vrednostno in +3 % količinsko).

Tudi oktobrska rast cen v območju evra nižja od pričakovanj

V območju evra je septembrska letna inflacija (metodologija HICP) znašala 2,9 % (+0,1 % glede na september, povsem enako naši oceni), pri čemer je jedrna inflacija znašala 4,2 % (+0,2 % glede na september). K nizki mesečni rasti (in padajoči medletni) cen so predvsem prispevale nižje cene energentov (-1,1 %), medtem ko so bile cene predelane hrane višje za 0,1 % in nepredelane za 0,7 %. Cene proizvodov so porasle za 0,7 %, medtem ko so bile cene storitev nespremenjene.

Na letni ravni se je oktobra stopnja rasti cen v državah območja evra v povprečju znižala, v dveh so celo beležili deflacijo (-1,7 % v Belgiji in -0,3 % na Nizozemskem). Nad 6-imi odstotki je ostala rast cen le še na Slovaškem (7,8 %), Hrvaškem (6,7 %) in v Sloveniji (6,6 %). Vir: Eurostat

Evropske države z najšibkejši proizvodno dinamiko

Svetovni proizvodni PMI se je oktobra skrčil na 48,8 (49,2 v septembru), pri čemer so se nova naročila znižala 16-i zaporedni mesec. Peti zaporedni mesec se je skrčila proizvodnja . Najbolj se je znižala proizvodnja v Evropi, močno pa povečala v Indiji in zmerno v Indoneziji in na Tajskem. Na Kitajskem in Japonskem je upadla, medtem ko se je v ZDA nekoliko znižala. Znižala se je proizvodnja strojev in vmesnih proizvodov, medtem ko se je proizvodnja dobrin za potrošnike okrepila najhitreje v zadnjih petih mesecih. V 21-ih od 30-ih držav se je zaposlenost v proizvodnji že skrčila. Vir: S&P Global

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• SLOVENIJA: Podatki o trgovinski menjavi z blagom kažejo, da so se pogoji menjave za slovensko gospodarstvo izboljšali; Poglobitev upada izvoza na trge EU

• Pričakovana zmerna rast uvoznih cen v industriji

• Padec števila rojenih otrok poslabšal naravni prirast

• Višje cene sadja in zelenjave preprečile ohranitev avgustovske ravni cen

• EVROPA: Inflacija v območju evra vse bolj »pod nadzorom«, gospodarska rast pričakovano zastala; Tudi oktobrska rast cen v območju evra nižja od pričakovanj

• Avstrija v tehnični recesiji

• Stopnja anketne brezposelnosti v EU-27 ostaja nizko

• SVET: Svetovna banka napoveduje v 2024 po osrednjem scenariju nižje cene surovin; Po treh mesecih rasti cen energentov, v oktobru stagnacija

• Padec naročil domačih kupcev v ZDA, tekoča proizvodnja še raste

• Potrošniki v ZDA s povečanim interesom za prostočasne dejavnosti

• Zdravstvena panoga z najvišjo rastjo poslovanja v ZDA

• Rast zaposlovanja v ZDA ostaja močna, rast plač se umirja

• Zamude pri dobavah se ohranjajo nizko

• Dogodki v tekočem tednu: septembrska industrijska proizvodnja v Sloveniji

   

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Ukrepi za odpravo velike avgustovske naravne katastrofe

2.      Obrestne mere (Euribor)

3.      Cene naftnih derivatov

4.      Zaposlovanje tujcev

5.      Pomanjkanje zaposlenih

6.      Spremembe in dopolnitve veljavnega ZDR-1

7.      Inflacija v prihodnjih mesecih

8.      Rast plač

9.      Fiskalna politika v 2024 in naprej