8.  teden 2024

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu še brez pričakovanega vzleta

Februarska gospodarska klima v Sloveniji je bila za odtenek slabša od januarske in ni sledila našim ocenam o rasti, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvo kot tudi v predelovalnih dejavnostih. Po izračunu gospodarske klime z uporabo prilagojenih uteži dejavnosti glede na njihov pomen v slovenskem BDP (originalne uteži dajejo preveliko utež predelovalnim dejavnostim in prenizko storitvam), se je gospodarska klima v februarju vseeno okrepila, in sicer na najvišjo vrednost po maju 2023. Kljub temu smo predhodno ocenjevali, da se bo zaupanje v predelovalnih dejavnostih zaradi padca cen energentov izboljšalo, v storitvah pa nekoliko znižalo, zgodilo pa se je prav nasprotno. Vseeno v prihodnjih mesecih pričakujemo izboljšanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih, kljub temu, da se proizvodni PMI v območju evra v februarju ni izboljšal, saj nižje cene energentov spodbudno delujejo na proizvodnjo.

Po treh mesecih izboljševanja gospodarska klima februarja rahlo nazadovala

Gospodarska klima se je februarja v Sloveniji na mesečni ravni minimalno poslabšala (-0,1 o. t.) in kljub majhnemu padcu ostala blizu 8-mesečnega vrha doseženega v januarju. Negativen vpliv na mesečno spremembo kazalnika je bil zaznan v trgovini na drobno (-6 o. t.), gradbeništvu (-5 o. t.), predelovalnih dejavnostih (-2 o. t.) in med potrošniki (-1 o. t.). Na medletni ravni je bila gospodarska klima še vedno nižja (-1,9 o. t.), k čemur je prispevalo nižje zaupanje v gradbeništvu (-11 o. t.), trgovini na drobno (-7 o. t.), predelovalnih dejavnostih (-5 o. t.) in v storitvenih dejavnostih (-1 o. t.). Višje je bilo zgolj zaupanje med potrošniki (+5 o. t.). K poslabšanju zaupanja v predelovalnih dejavnostih (na mesečni ravni: -2 o. t.), ki je bilo najnižje v zadnjih 4-ih mesecih, je prispeval padec izvoznih naročil (-4 o. t.), ki je prispeval k poglobitvi padca skupnih naročil (-2 o. t.), nižje pričakovane cene (-3 o. t.) in manjša naklonjenost zaposlovanju (-1 o. t.). Rast pričakovane proizvodnje je že drug mesec zapored ostala nespremenjena. Padec zaupanja so ublažila manj negativna pričakovanja o prihodnjem izvozu (+5 o. t.). Na mesečni padec kazalnika zaupanja v trgovini na drobno (-11 o. t.) je vplivala za 10 o. t. nižja pričakovana prodaja in trenutna prodaja (-10 o. t.) ter padec obsega zalog (-2 o. t.). Pozitiven prispevek je bil zaznan pri pričakovani višji rasti prodajnih cen (+18 o. t.), večji pričakovani nabavi (+9 o. t.) in manjšem padcu pričakovanega zaposlovanja v prihodnjih treh mesecih (+4 o. t.), ki je bilo v območju krčenja v 9-ih izmed zadnjih 12-ih mesecev. Padec zaupanja v trgovini na drobno je povsem nelogičen, ker se realni dohodki prebivalstva strmo vzpenjajo, predvsem zaradi nižanja letne inflacije (v zadnjih šestim mesecih se niso spremenile), visoke uskladitve pokojnin in še vedno visoke rasti plač. Vseeno je potrebno izpostaviti, da je ta kazalnik zaupanja kljub sezonski prilagojenosti najbolj volatilen od vseh in visoki padci in rasti niso odraz objektivnih razmer. Na 3-mesečnem nivoju se je okrepil na najvišjo vrednost po oktobru 2023. 

Več in podrobneje v prilogi. 

V decembru rast vrednosti gradbenih del na stanovanjskih stavbah

Vrednost opravljenih del v gradbeništvu v EU-27 se je v decembru 2023 po dveh mesečnih krčenja ponovno povečala (+1,3 %), kar je prispevalo k 0,2-odstotni rasti v zadnjem četrtletju 2023, kar je predstavlja skromno pospešitev rasti glede na 3. četrtletje (+0,1 %). Omenjeno pripisujemo predvsem nekoliko višji rasti v stavbni gradnji (+0,1 %) in manjšemu padcu pri gradnji inženirskih objektov (-0,2 %). Pri gradbeno inženirskih projektih je bila vrednost glede na predhodni mesec za odstotek nižja, medtem ko se je v stavbni gradnji povišala za 1,4 %. V povprečju leta 2023 je tako vrednost gradbenih del (+0,2 %) ponovno porasla po stagnaciji v letu 2022. Sodeč po gradbenem PMI-ju za območje evra, vi sicer morali v 2022 pričakovati padec nad 5 %, kar se ni zgodilo in močno relativizira ta kazalnik oz. znižuje njegovo interpretativno vrednost.

V obdobju enega leta (glede na december 2022) je rast vrednosti gradbenih del bila za tretjino višja v Romuniji, za petino na Poljskem in za desetino v Belgiji, Sloveniji, Italiji. Padec je bil največji na Slovaškem (za desetino manj), v Avstriji (- 9 %) in Švedskem (- 6 %). V Nemčiji in Franciji je medletna rast po dveh zaporednih medletnih padcih dosegla nizkih 0,5 % in 0,7 %. Vir: Eurostat

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• SLOVENIJA: Padec zaupanje v predelovalnih dejavnostih negativno presenečenje

• V februarju razpoloženje med potrošniki za odtenek nižje

• Januarja padec izdanih gradbenih dovoljenj, trendi v daljšem obdobju ostajajo pozitivni

• Januarja prvi medletni padec cen industrijskih proizvodov v zadnjih treh letih

• Skromnejši turistični izkupiček ob začetku leta

• V zadnjem četrtletju 2023 najnižja rast cen storitev v dveh letih

• EVROPA: V območju evra februarja stagnacija rasti aktivnosti v storitvah, poglobitev padca v industriji

• Rast prodajnih cen v storitvenem sektorju na 9-mesečnem vrhu

• V Združenem kraljestvu februarja nadaljnji porast optimizma

• Dogodki v tekočem tednu: rast cen v februarju

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Zamude v prekooceanskem prevozu

2.      Zaposlovanje tujcev

3.      Pomanjkanje zaposlenih

4.      Geopolitično tveganja v Ukrajini

5.      Cene naftnih derivatov

6.      Obrestne mere (Euribor)