45. teden 2023

Oktobra rast obsega prodaje le v dveh sektorjih v Evropi

Sestavljeni PMI v območju evra se je v oktobru znižal (s 47,2 na 46,5), kar predstavlja peto zaporedno krčenje aktivnosti in najnižjo raven aktivnosti v zadnjih 35-ih mesecih, pri čemer sta se tako predelovalni kot storitveni sektor hkrati skrčila tretjič zapored letos. Sektorski PMI v Evropi je pokazal, da je bila rast prisotna le v programski opremi in storitvah ter drugih finančnih storitvah. Do padca obsega prodaje je tako prišlo v 18-ih od 20-ih sektorjev. Z največjimi padci so se soočali v papirni industriji, proizvodnji gradbenih materialov, kovinski industriji, avtomobilski industriji in strojegradnji. Nova naročila so se povečala samo farmacevtski industriji in zdravstvenih storitvah, medtem ko so najbolj upadla v papirni industriji, kovinski industriji, v proizvodnji gradbenih materialov ter strojev in naprav.

Krčenje proizvodnje v avtomobilski industriji

Evropski sektorski PMI za mesec oktober je pokazal, da je bila rast prisotna le v programski opremi in storitvah ter drugih finančnih storitvah. Do padca aktivnosti je tako prišlo v 18-ih od 20-ih sektorjev. Z največjimi padci so se soočali v papirni industriji, proizvodnji gradbenih materialov, kovinski industriji, avtomobilski industriji (največji v zadnjih 12-ih mesecih) in strojegradnji. Prav tako je do padca prišlo v nepremičninskem sektorju, ki je bil najizrazitejši po novembru 2022. Nova naročila so se povečala samo farmacevtski industriji in zdravstvenih storitvah, medtem ko so najbolj upadla v papirni industriji, kovinski industriji, v proizvodnji gradbenih materialov ter strojev in naprav. V 7-ih od 20-ih dejavnostih je zaposlenost še naraščala, najbolj izrazito v programski opremi in storitvah, proizvodnji tehnološke opreme in drugih finančnih storitvah. Cenovni pritiski pri vhodnih cenah so porasli v 11-ih sektorjih od 20-ih, najbolj v bančništvu, turizmu in rekreaciji, transportu in drugih finančnih storitvah, najbolj so pa upadli v kovinski in papirni industriji. Ob višjih stroških dela v delovno intenzivnih panogah so k rasti stroškov vplivale tudi podražitve transportnih storitev ob višjih cenah naftnih derivatov, kar podjetja ob šibkem povpraševanju vedno težje prenašajo na končne kupce. Vir: S&P Global

Umirjanje dinamike zaposlovanja v dveh tretjinah dejavnosti

V 3. četrtletju je bilo v Sloveniji skupaj razpisanih 22.211 prostih delovnih mest, kar je za 5 % manj (desezonirano), kot jih je bilo v 2. četrtletju. Povečano povpraševanje po novi delovni sili je bilo zabeleženo v 6-ih od 18-ih dejavnosti. Največ prostih delovnih mest je bilo v gradbeništvu (4.360; -217 glede na Q2 2023) in predelovalnih dejavnostih (4.317; +107 glede na Q2 2023). V primerjavi s prejšnjim četrtletjem je bilo večje povpraševanje v trgovini (3.232 prostih delovnih mest; 235 več) in javni upravi (410 prostih delovnih mest; 111 več). Po drugi strani pa so bili delodajalci v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.793 prostih delovnih mest; -377) gostinstvu (1.627 prostih delovnih mest; -229), prometu in skladiščenju (1.621 prostih delovnih mest; -226) in gradbeništvu (4.360 prostih delovnih mest; -217) nekoliko bolj zadržani pri iskanju nove delovne sile. Vir: Statistični urad RS

Oktobra padec tekoče proizvodnje in širitev pesimizma v Azijo

Pri velikih proizvajalcih izdelkov iz bakra je proizvodni PMI v oktobru znašal 48,2 (49,1 v septembru) in tako tretjič v zadnjih štirih mesecih padel pod mejo 50. Največ pesimizma je bilo prisotnega v Evropi in Aziji, medtem ko je v ZDA še naprej prevladoval optimizem. Tekoča proizvodnja izdelkov iz bakra se je ponovno zmanjšala, k padcu katere so prispevali predvsem evropski in azijski proizvajalci, kjer je bil prisoten prvi padec v zadnjih 9-ih mesecih. Izjema so proizvajalci v ZDA z minimalno rastjo prvič v zadnjih treh mesecih. Nova naročila so se zmanjšala že četrti mesec zapored in najhitreje letos, tako v Evropi, ZDA kot tudi v Aziji, kjer je prišlo sploh do prvega padca v zadnjih 9-ih mesecih. Zaposlenost se je zmanjšala že petič v zadnjih 6-ih mesecih, pri čemer je bil upad največji po novembru 2022. Drugi mesec zapored v vseh treh regijah, najhitreje v Evropi. Šibkejša rast stroškovnih pritiskov se je odrazila v zmernejši rasti vhodnih cen, kar je vplivalo na upočasnjeno rast prodajnih cen. Več v prilogi.

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• SLOVENIJA: Septembrsko okrevanje industrijske proizvodnje; V 3. četrtletju najnižji negativni naravni prirast v zadnjih dveh letih

• Padec števila registracij najizrazitejši v gostinstvu ter prometu in skladiščenju

• Septembrski podatki so popravili »bilanco« 3. četrtletja pri industrijski proizvodnji

• Oktobrsko rast cen v Sloveniji poganjala dražja goriva in hrana

• Nekoliko nižje število prostih delovnih mest

• EVROPA: Stopnjevanje padca aktivnosti v območju evra ob hkratni nadaljnji rasti cen povečuje nevarnost pojava stagflacije; Višje cene energentov prispevale k rasti proizvodnih cen v evropski industriji

• V trgovini z neživili v EU-27 padec obsega prodaje v septembru

• Potrebe po podizvajalcih gradbenih del se na nemškem gradbenem trgu naglo zmanjšujejo

• Tretje zaporedno mesečno krčenje storitvenega sektorja v območju evra

• SVET: Gospodinjstva v ZDA spet v pričakovanju višjih cen; Ponovno višja cenovna pričakovanja med ameriškimi potrošniki

• Padec cen na Kitajskem dobrodošel zaradi pocenitve svinjine

• Na začetku zadnjega četrtletja poglobitev pesimizma med proizvajalci elektronike

• Stopnjevanje stroškovnih pritiskov, prvi znaki ohlajanja v storitvah

• Oktobra stagnacija rasti aktivnosti v svetovnem gospodarstvu

• Dogodki v tekočem tednu: prva ocena slovenskega BDP v 3. četrtletju 2023

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Ukrepi za odpravo velike avgustovske naravne katastrofe

2.      Obrestne mere (Euribor)

3.      Cene naftnih derivatov

4.      Zaposlovanje tujcev

5.      Pomanjkanje zaposlenih

6.      Spremembe in dopolnitve veljavnega ZDR-1

7.      Inflacija v prihodnjih mesecih

8.      Rast plač

9.      Fiskalna politika v 2024 in naprej