9.  teden 2024

Večja poraba plina nakazuje na preobrat

Decembrskem visokem medletnem padcu porabljene količine električne energije med poslovnimi subjekti (-3,8 %) je sledil januar - prvi mesec z rastjo (+0,8 %) po maju 2022. V zadnjih znanih treh mesecih je bila poraba še vedno medletno nižja za 1,4 %, kar je vseeno precejšnje izboljšanje glede na predhodnih 12 mesecev. To je lahko bilo tudi posledica načrtne odločitve večjih porabnikov o manjši proizvodnji v decembru, ker so bile januarske cene električne energije pri novih pogodbah za dobavo v povprečju nižje kot lani. Izrazito visoko rast porabe (+17 % januarja medletno; oz. +10 % v zadnjih treh mesecih medletno) pri zemeljskem plinu, navkljub bolj toplem vremenu, pa lahko zelo verjetno pripišemo predvsem rasti porabe v industriji, predvsem zaradi precej ugodnih cen kot tudi nizke proizvodnje v pretežnem delu leta 2023 zaradi lanskih visokih cen.

Višja tudi poraba električne energije

Poraba električne energije v Sloveniji je bila v januarju 2024  za 1,2 % višja glede na januar 2023, kar je prvi medletni porast porabe po marcu 2022. V gospodinjstvih je bila decembrska poraba medletno višja za 2 %, kar je drugi zaporedni porast, ki pa je bil nekoliko manjši glede na december (+4 %) kar je povezano s temperaturno razliko med januarjem v obeh letih ter dinamiko vgradenj toplotnih črpalk. Pri poslovnih subjektih je bila januarja medletno višja za 0,8 %, kar predstavlja ponovno vrnitev k rasti porabe po maju 2022 in je bilo skladno z rahlim izboljšanjem gospodarske klime ter cenejšimi zakupi električne energije za letu 2024. V predelovalnih dejavnostih se je medletni padec porabe električne energije skrčil (-2,6 %), in je bil precej skromnejši glede na 8-odstotni decembrski padec, kar potrjuje naša predvidevanja o rasti industrijske proizvodnje v začetku leta. Med tržnimi dejavnostmi je bila poraba električne energije v januarju 2024 medletno za kar tretjino višja v prometu in skladiščenju, za 26 % v kmetijstvu, za 12 % v kulturnih in rekreacijskih dejavnostih, za desetino v oskrbi z električno energijo, plinom in paro in za 7 % v gradbeništvu, medtem ko so se z največjimi padci soočali v rudarstvu (za desetino), v predelovalnih dejavnostih (-2,6 %) kot tudi v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (-2 %).

Pozitivno presenečenje je predstavljala visoka rast porabe zemeljskega plina v januarju 2024 glede na januar 2023, ki je bila kar za šestino višja, kar predstavlja že četrto zaporedno medletno mesečno rast (4,7 % v oktobru in novembru in 7,7 % v decembru), k čemur je po naši oceni prispevalo predvsem povečanje porabe pri poslovnih subjektih, tudi zaradi relativno višjega padca cene v primerjavi z električno energijo. Vir: Statistični urad RS

Februarja nadaljevanje dezinflacije na letni ravni, na mesečni pričakovan porast

V območju evra je februarska letna inflacija (metodologija HICP) znašala 2,6 % (januarja 2,8 %), kar je presegalo oceno analitikov pri Bloombergu (2,5 %), pri čemer se je jedrna inflacija še naprej zniževala in dosegla 3,1 % (januarja 3,3 %) ter prav tako rahlo presegla pričakovanja (3,2 %). Na mesečni ravni so cene po januarskem 0,4-odstotnem padcu porasle za 0,6 %, kar je bilo blizu naših pričakovanj o 0,7-odstotni rasti cen in je predstavljal najvišji mesečni porast splošnih cen po aprilu 2023. K rasti so prispevali dražji energenti (+1,5 %), višje cene storitev (+0,8 %), cene industrijskih proizvodov (+0,3 %), hrane, alkohola in tobaka (+0,1 %), še zlasti predelane hrane (+0,4 %), medtem ko so cene nepredelane hrane upadle (-1 %). Porast jedrne inflacije je po 0,9-odstotnem padcu v januarju znašal 0,7 %.Vir: Eurostat

Več in podrobneje v prilogi.

Padec zalog nekoliko znižal ocenjeno rast BDP v ZDA v zadnjem četrtletju 2024

BDP v ZDA se je v zadnjem četrtletju 2023 (druga ocena) realno okrepil za 3,2 % na letni ravni, kar je manjši popravek navzdol glede na prvo oceno (+3,3 %). K minimalni reviziji navzdol je prispevala manjša rast zasebnih bruto investicij (+0,9 %: prva ocena: +2,1 %), predvsem zaradi padca zalog v zasebnem sektorju (negativni prispevek k rasti BDP v višini 0,3 o. t.; prva ocena: +0,1 o. t.), medtem ko je prišlo do ponovnega padca pri investicijah v stroje in opremo (-1,7 %; prva ocena: +1 %) ob višji rasti stanovanjskih investicij (+2,9 %; +1,8 o. t.). Zasebna potrošnja je sicer porasla še nekoliko hitreje (+3 %; prva ocena: +2,8 %), k čemur je kljub manjše rasti potrošnje trajnih dobrin (+3,2 %; prva ocena: +4,6 %) prispevala večja potrošnja storitev (+2,8 %; prva ocena: +2,4 %). Prav tako je bila višja rast potrošnje države (+4,2 %; prva ocena: +3,3 %). Robustno domače zasebno povpraševanje ob močnem trgu dela za ameriški FED predstavlja še dodaten argument za previden začetek cikla zniževanja obrestnih mer. Vir: U. S. Census Bureau

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• SLOVENIJA: Visoka rast porabe zemeljskega plina v začetku leta, kljub milim temperaturam

• Visoka rast proizvodnje električne energije v TEŠ-u in v hidroelektrarnah

• Ob zaključku leta 2023 ponovna rast prihodkov v kopenskemu prometu

• Obseg pomorskega prometa v decembru za tretjino nižji

• Januarja sezonski porast registrirane brezposelnosti

• Rast prodaje motornih vozil presegla predpandemično raven

• Višje cene naftnih derivatov in sezonsko običajne podražitve prekinile 3-mesečno padanje cen

• EVROPA: Žarek upanja v območju evra zaradi manjšega padca novih naročil v proizvodnji

• Na začetku leta 2024 anketna stopnja brezposelnosti v EU-27 ostaja nizko

• Okrevanje industrije v območju evra februarja zastalo

• SVET: Po stagnaciji na začetku leta v februarju ponovna rast aktivnosti med svetovnimi industrijskimi podjetji

• Industrijsko šibkejši februar v ZDA, rast izvoznih naročil in uvoza

• Na svetovni ravni februarja rast proizvodne aktivnosti

• Dogodki v tekočem tednu: januarski izvoz blaga

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Zamude v prekooceanskem prevozu

2.      Zaposlovanje tujcev

3.      Pomanjkanje zaposlenih

4.      Geopolitično tveganja v Ukrajini

5.      Cene naftnih derivatov

6.      Obrestne mere (Euribor)