Analiza potencialov industrije, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, za razogljičenje in zeleni prehod

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je pri Gospodarski zbornici Slovenije naročilo pripravo Analize potencialov industrije, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji, za razogljičenje in zeleni prehod, ki jo je pripravilo decembra 2023.

Zeleni prehod je izziv na tehnološkem, razvojnem in finančnem področju, na področju kompetenc in še kje. Analiza je prepoznala tri ključne poti za prehod industrije v EU v industrijo neto ničelnih emisij, in sicer:

• prenovo procesov in nove procese z elektrifikacijo;

• krožno gospodarjenje;

• zajemanje in shranjevanje ogljika.

Energetski prehod predstavlja pomemben segment zelenega prehoda. Energetska oskrba je pomemben del gospodarskega okolja neke države in je v Sloveniji v preteklosti predstavljala pomemben vir konkurenčne prednosti domačega gospodarstva. Industrija v Sloveniji porabi skoraj polovico vse električne energije ter 70 % zemeljskega plina, zato sta strategija razvoja industrije ter energetske oskrbe Slovenije izjemno povezani. Industrija za svoje delovanje potrebuje zanesljivo in cenovno konkurenčno oskrbo z energijo. Slovenija veliko večino energentov v celoti uvaža (zemeljski plin, nafta itd.), je pa visoko samooskrbna pri proizvodnji električne energije. To je še zlasti veljalo v preteklosti, z opustitvijo fosilnih proizvodnih virov električne energije pa je z izgradnjo novih nizkoogljičnih virov potrebno zagotoviti čim višjo stopnjo samooskrbe z električno energijo.

Analiza je pokazala, da je slovenska industrija že naredila ogromne korake v smeri zelenega prehoda, prav tako pa to načrtuje tudi za prihodnost. 20 velikih energetsko intenzivnih podjetij, s katerimi je bil opravljen poglobljen dialog, je predstavilo investicijske načrte v skupni višini preko 450 mio EUR za prehod v brezogljično delovanje do leta 2030.

Kot kažejo zaključki analize, enotne formule za izvedbo zelenega prehoda ni, niti na nivoju panog. Zeleni prehod se dogaja na nivoju vsakega posameznega podjetja, ki ga definira specifično okolje, zgodovinski razvoj kot tudi strategija lastnikov, vsekakor pa je izjemnega pomena tudi gospodarsko okolje. Projekti povečevanja energetske učinkovitosti so postali že stalnica, energetska kriza pa je pospešila izgradnjo sončnih elektrarn ter uporabo odvečne toplote. Ozka grla pri razogljičenju so po rezultatih ankete predvsem financiranje, okoljevarstvena dovoljena, nejasna zakonodaja, umeščanje v prostor ter pomanjkanje kadrov in znanja. Pomemben izziv na poti k brezogljičnosti so tudi še nerazvite tehnologije ter alternativni viri nizkoogljične energije, njihova cena ter omejenost virov.

Pripravljena analiza bo ministrstvu pomagala bolje načrtovati javne razpise.