V Združenem kraljestvu o brexitu ni novih informacij, Mayevo pa naj bi najverjetneje zamenjal Boris Johnson. Težava uskladitve ločitvenega sporazuma bo tudi zanj ostala, saj se razmerja moči v parlamentu niso spremenila. EU in Švici se je aprila izteklo polletno obdobje, da bi poiskali novo pravno podlago za ureditev medsebojnih razmerij. Strani imata različne poglede na zaščito švicarskega trga dela (Švica spada v enotni trg) pred državljani EU-28, sprejemanje zakonodaje EU ter tudi državnih pomoči. Največja švicarska politična stranka SVP je sicer proti-evropska ter nasprotuje podpisu sporazuma, obe strani pa druga drugi grozita z izključitvijo iz lastnih finančnih trgov.

Huawei kot grožnja ZDA. ZDA so sprejele dve pomembni odločitvi, ki bosta vplivali na svetovno trgovino. Odločitev o uvedbi carin na evropska (in japonska) vozila naj bi prestavile za pol leta, Huawei pa uvrstile na črno listo. Verjetnost uspešnega dogovora med ZDA in EU-28 je nizka predvsem zaradi nasprotovanja Francozov, Belgijcev in nekaterih drugih narodov pri odprtju evropskega trga ameriških kmetijskim izdelkom.

V prvem tednu maja sta v svetu odmevali predvsem novici o Trumpovih grožnjah kitajski pogajalski skupini, ki naj se ne bi držala dogovora na področju zaščite tehnologije, kot tudi dodatnih sankcijah na izvožene kovinske izdelke iz Irana. Glavni ekonomist Addiko Bank, Hrvoje Stojić, ki je sicer bil v lanskem letu odlikovan s priznanjem Focus Economics za najbolj natančno napoved (številne podobne nagrade je dobil tudi v predhodnih letih), je objavil osvežene gospodarske napovedi za regijo. Slovenija, Srbija in Črna Gora naj bi imele 3,5-odstotno rast, kar naj bi spodbujalo zasebno trošenje in investicije. Na Hrvaškem naj bi ta znašala 2,5 %, v BiH pa 3 %.

Število prebivalstva se v Sloveniji še krepi, in predvsem zaradi priseljevanja. V letu 2018 se je povečalo za 14.028, pri čemer se je število državljanov Slovenije zmanjšalo za skoraj 2.300, število tujih državljanov pa se je povečalo za več kot 16.300 (13,4 %).

Inštitucije v Nemčiji, ki sicer predstavlja četrtino BDP v EU-28, kar tekmujejo, katera bo pri napovedih previdnejša. Inštitut v Kielu je skupaj s petimi nemškimi inštituti v začetku aprila napovedal le še 0,8-odstotno realno rast v Nemčiji (mimogrede, 0-odstotno v Italiji), pri čemer je splošno znano, da so njegove napoved med konservativnejšimi. Minister za gospodarstvo je 17. aprila celo ocenil, da naj bi bila rast le pri 0,5 % (še pred letom dni: 2,1 %), kar naj bi odsevalo tekoče slabše podatke o industrijski proizvodnji. Pomembno je tudi izpostaviti, da je zvezni kabinet isti dan potrdil Program stabilnosti, ki določa višino javnih izdatkov na osnovi projekcije o 1-odstotni rasti BDP.

Podatki o slovenski blagovni menjavi in industrijski proizvodnji v februarju so presenetili. Februarski izvoz blaga je bil višji za 12,2 %, uvoz pa za 9 %. Medletna rast je bila v prvih dveh mesecih precej podobna. Rast cen nepremičnin v EU-28 (ter tudi v območju evra) se je v zadnjem četrtletju presenetljivo nekoliko umirila (+4,2 %). To bo znižalo zaskrbljenost dela ekonomistov, ki nizke obrestne mere vidijo kot sistemsko nevarnost, ki prispeva k napihovanju balona cen nepremičnin (predvsem v večjih urbanih središčih). Strošek dela (bruto 2) na delovno uro v Sloveniji je v letu 2018 znašal 18,1 EUR, kar je bilo 2,7 % več kot v 2017.

V svetovnem poslovnem tisku je močno odmeval februarski padec novih naročil v nemški predelovalni industriji, ki se je še poglobil (-8,4 %) glede na januarskega (-3,6 %, oboje medletno). Naročila iz drugih držav (izven območja evra) so se znižala trikrat bolj kot iz območja evra. Prav tako so bili pod večjim pritiskom proizvajalci trajnih dobrin (avtomobilisti).

Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije (WIIW) je 27. marca objavil svežo napoved za 23 gospodarstev srednje, južne in vzhodne Evrope. V njem ugotavlja, da naj bi bile rasti v naslednjih 2-3 letih nižje. V tej skupini držav bo nekoliko pričakovano rast nadpovprečna v državah, kjer je stopnja razvitosti najnižja (Kosovo, Albanija in Moldavija), medtem ko bo najpočasnejša v Rusiji, Belorusiji in Turčiji. Glavna nevarnost za upočasnjevanje rasti predstavljajo ameriški protekcionizem, brexit in šibka dinamika v območju evra. V skupini srednjeevropskih držav Sloveniji napovedujejo 3,2-odstotno rast v 2019 in 3-odstotno v 2020. Pri tem je pomembno, da naj bi imela Slovenija še vedno daleč največji presežek na tekočem računu (med 6 in 7 % BDP), kar pomeni, da bo izvozna konkurenčnost ostala visoka. V sredo (3. 4. ) bo vredno spremljati globalni kazalnik razpoloženja sektorjev, ki ga bo objavila banka JP Morgan. Med ostalimi podatki velja izpostaviti še gibanje proizvodnih naročil v Nemčiji, industrijskega sentimenta v ZDA (ISM), korejskega izvoza in ameriške prodaje na drobno.