O padcu optimizma v razvitih državah si lahko preberete v novih Tekočih ekonomskih gibanjih, april 2016. Optimizem vodstvenih kadrov o globalni ekonomiji v 2016 se je znižal, medtem ko so ugodna pričakovanja za svoje družbe ohranili. Pozitivni pogledi managerjev v razvitih državah so se precej bolj znižali kot pri tistih v državah v razvoju, po ravni optimizma pa so si podobni.
Analize, napovedi in nasveti v novi reviji Glas gospodarstva plus, april 2016. Revija Glas gospodarstva plus je naslednica revije Konjunkturna gibanja, z vsebinsko in oblikovno nadgradnjo. Ohlajanje svetovnega gospodarstva spreminja pravila igre. Poslabšanje razmer v svetovnem gospodarstvu napoveduje zahtevnejše čase za slovenske izvoznike. Pesimizem odraža tudi napoved OECD, ki državam svetuje povečanje javnih investicij.
Vabimo vas, da sodelujete v kratki anketi. S sodelovanjem pri anketi GOSPODARSKA PRIČAKOVANJA 2016-2017 boste pridobili poročilo o pričakovanih trendih v slovenskem gospodarstvu, vaši dejavnosti in regiji.
Negotove napovedi ogrožajo rast. Nestabilnost finančnih trgov, geopolitična razhajanja, možen izstop Združenega kraljestva iz EU, bremena visoke javne in zasebne zadolžitve, ki zmanjšuje potencial za rast, upad cen nafte in surovin, ki nakazujejo na šibko povpraševanje, prestavljajo največja globalna tveganja in povečujejo ranljivost gospodarstev. Kljub 2,9-odstotni globalni gospodarski rasti v letu 2015, so pričakovanja za leto 2016 še precej bolj negotova.
SO FINANČNI TRGI ZNANILCI NOVE KRIZE ALI LAŽNI PREROK? Začetek leta so zaznamovali padci na finančnih trgih in močno znižanje cen nafte, vendar je v zadnjih dneh prišlo do stabilizacije cen ter ponovnega višanja cen vrednostnih papirjev. Cena nafte Brent se je v drugi polovici januarja dvignila za več kot desetino od najnižje ravni zabeležene v istem mesecu. Razlogi za povečano volatilnost na finančnih trgih v začetku leta velja iskati predvsem v zniževanju gospodarske rasti Kitajske, nizkih cenah surovin, močnejšemu dolarju ter političnih napetostih v nekaterih regijah. Na drugi strani ne smemo pozabiti, da so finančni trgi občutljivi tudi na ceno denarja, ki jo oblikuje politika centralnih bank.
Leto 2015 zaključujemo optimistično. Zadovoljni smo lahko tako nad rezultati kot nad obeti. Za Slovenijo je ključno, da je prek uspeha izvoznikov zaustavila negativne trende na trgu dela, ter s tem povrnila potrošnikom del optimizma. Ti so za zdaj še neizkoriščen potencial, ki naj bi v 2016 prinesel nasmeške tudi družbam, ki so storitveno usmerjene na domač trg. Izpostavljamo: - Okrepljena menjava z Nemčijo, nižja z Rusijo - Evro še izgublja - Najvišja rast plač v sektorju države - Počasen upad brezposelnih - Višja proizvodnja ob ustvarjenih zalogah surovin - Več nakupov težjih tovornjakov
Seznanite se s trendi v razvitih in razvijajočih ekonomijah, napovedmi cen svetovnih surovin, aktualnimi panožnimi trendi. Tovrstne in še mnogo drugih informacij za načrtovanje poslovanja boste našli v novi številki revije KONJUNKTURNA GIBANJA, št. 3, december 2015 z naslovnim "Cenovni in surovinski dejavniki v prid potrošnji". Priporočeno poslovno orodje zaposlenih v kontrolingu, financah, upravi in nadzornih svetih. Izpostavljamo: • svet v nižji prestavi, • cene surovin (že) dosegle dno?, • odpornost slovenskega gospodarstva spet na preizkušnji, • rast trga dela ob strukturnih šibkostih, • obrestne mere nižje, • izvozno povpraševanje v korist industriji, • iztek evropske perspektive, • rast storitvenih panog poganja tudi potrošnja.
Napovedi svetovnih cen surovin 2015 - 2016 Svetovne cene surovin so bile najvišje v drugem četrtletju 2011 in so od takrat naprej močno upadle. Dolarski indeks HWWI, ki obsega 30 surovin v razmerju njihove pomembnosti, je bil v septembru 2015 54 % nižji od tistega v rekordnem četrtletju. Cenovni vrh je bil nekako posledica močnega monetarnega stimuliranja investicij na Kitajskem. Preobrat je bil posledica manjše in drugačne strukture gospodarske rasti na Kitajskem ter šibke gospodarske kondicije v EU. Upad povpraševanja so pri kar nekaj surovinah spremljale naraščajoče kapacitete (železova ruda in železo). Pri teh surovinah je namreč čas od ugodnega cenovnega signala do končne investicije lahko dolg tudi desetletje, kar pomeni, da visokim cenam v enem desetletju lahko sledijo nizke v naslednjih nekaj letih.
Slovenske gospodarske družbe zelo optimistično pričakujejo gospodarsko leto 2016, medtem ko so bila pri oceni za leto 2015 nekoliko previdna. Izzivi slovenska gospodarstva so povezani z vplivom glavnih zunanjih okoliščin za učinkovitost poslovanja. Tako tuje kot domače povpraševanje in stroški dela so ključne pojasnjevalne spremenljivke za slovenske družbe. Pomembnost pogojev financiranja se znižuje, kar je posledica zniževanja zadolženosti ter večje sposobnosti samostojnega financiranja investicij. Slovenske družbe so previdne pri napovedi o prodaji na domačem trgu v letu 2015 in precej bolj optimistične za leto 2016. Raven optimizma naj bi med letoma najbolj porasla pri mikro in malih družbah. Pri napovedih prodaje na tujih trgih so pričakovanja že tretje zaporedno leto visoka, vendar nižja kot v vprašalniku za leto 2014. Raven izvoznega optimizma je za leto 2016 glede na 2015 nekoliko višje po vseh velikostih družb.
Slovenija po enostavnosti poslovanja (lestvica Doing Business) boljša pred Madžarsko, Češko, in zaostaja za Nemčijo, Avstrijo, Poljsko. Slovenija je z ostalimi državami daleč najboljša na področju ustanavljanja podjetji, zaščite investitorjev, kakor tudi na področju plačevanja davkov, daleč najslabši pa na področju pridobivanja posojil in sodnem uveljavljajo pogodb. Izboljšanja: registracija lastništva; čezmejno trgovanje, reševanje insolvenčnosti Poslabšanja: pridobitev posojila, dostop do električne energije, ustanovitev podjetja