Oktobrska vrednost globalnega sestavljenega (kompozitnega) indeksa nabavnih managerjev (PMI), ki ga izračunava J.P. Morgan, se je nekoliko povečala (s 53,3 na 54,5), saj se je optimizem v storitvenih sektorjih svetovnega gospodarstva krepko povečal (s 53,8 na 55,6), medtem ko je proizvodni indeks ostal na podobnih ravneh (rahla rast s 54,1 na 54,3). Pri zadnjem se je sicer ocena aktualne proizvodnje, pa tudi novih naročil, nekoliko znižala (pomeni nekoliko nižjo rast kot v preteklih mesecih). Povišala se je ocena tako vhodnih kot izhodnih cen, kar pomeni, da so podjetja relativno uspešna pri prevalitvi končnih cen na nadaljnje udeležence v verigi. Tu je pomembno izpostaviti, da so se razmere v državah skupine ASEAN v oktobru bistveno izboljšale (epidemija COVID-19 je imela manj negativen učinek na proizvodnjo), z izjemo Mjanmara, kjer je bil indeks pod 45. V azijskih gospodarstvih se je oktobra aktivnost najbolj povišala v sektorju proizvodnje strojev in opreme, pri bankah, industrijskih storitvah, zavarovalništvu in farmaciji. S padci so se soočali v sektorju rudarstva, papirni industriji, softwaru in avtomobilih in avtomobilskih delih.

The October value of the Global Composite Purchasing Managers Index (PMI), calculated by J.P. Morgan, increased slightly (from 53.3 to 54.5) as optimism in the service sectors of the global economy rose sharply (from 53.8 to 55.6), while the manufacturing PMI remained almost unchanged (it grew from 54.1 to 54.3). In the case of manufacturing PMI, the estimate of current production, as well as new orders, decreased slightly (meaning slightly lower growth than in previous months).

Investicije in zasebna potrošnja bosta v naslednjih dveh letih najpomembnejši gonili okrevanja gospodarske aktivnosti v Sloveniji. Pri Analitiki GZS pričakujemo okoli 4,4-odstotno realno rast BDP v 2022 in 3,3 -odstotno v 2023 (po 6,3-odstotni v 2021).

GDP in the EU-27 strengthened by 2.1% in the Q3 2021 and by 2.2% in the EA-19 compared to the previous quarter, which was above our expectations (2% for EA-19). According to provisional data for 11 economies, representing 91% of EU-27 GDP, growth accelerated in Spain (from 1% in the 2nd quarter to 2%) and France (from 1.3% to 3.0%), while it slowed in Germany (from 1.9% to 1.8%).

BDP v EU-27 se je v 3. četrtletju okrepil za 2,1 % in v območju evra za 2,2 % glede na predhodno četrtletje, kar je bilo nad našimi pričakovanji (2 % za območje evra). Po začasnih podatkih za 11 gospodarstev, ki predstavljajo 91 % BDP EU-27, se je rast pospešila v Španiji (s 1 % v 2. četrtletju na 2 %) in Franciji (s 1,3 % na 3,0 %), medtem ko se je upočasnila v Nemčiji (s 1,9 % na 1,8 %). V Avstriji je rast ostala visoko, pri 3,3 %, vendar je bila nižja kot v 1. četrtletju (+4,0 %). Države z večjim delom storitvenega dela gospodarstva so tako svojo rast nekoliko bolj okrepile, natančnejša ocena in podatki za nekatere druge države pa bodo na voljo 16. novembra 2021.

Vrednost gospodarske klime se je v oktobru (2,2 točke) znižala za 2,5 odstotne točke glede na september oziroma več od naših pričakovanj (pričakovali smo znižanje s 4,7 na 4,0). Negativno so na mesečno spremembo vrednosti kazalnika gospodarske klime vplivali predvsem kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), kazalnik zaupanja med potrošniki (za 0,7 odstotne točke) in kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (za 0,4 odstotne točke).

October’s reading of economic sentiment index (2.2 points) decreased by 2.5 percentage points compared to September what is more than we expected (a rather modest decrease from 4.7 to 4.0). The monthly change in the index was negatively affected mainly by the confidence indicator in manufacturing (by 2.0 percentage points), the consumer confidence indicator (by 0.7 percentage points) and the confidence indicator in retail trade (by 0.4 percentage points).

V septembrski aktualni anketi o gospodarskih pričakovanjih v letu 2022 po metodologiji Eurochambres so slovenski gospodarstveniki kot največji izziv pri poslovanju v letu 2022 izpostavili pomanjkanje usposobljenih delavcev ter stroške dela. Največje posledice, povezane z epidemijo Covid-19, ki bodo vplivale na poslovanje podjetij v letu 2022, so motnje v dobavni verigi in morebitni zajezitveni ukrepi. Več podjetij za leto 2022 pričakuje porast glavnih parametrov poslovanja (prodaje, zaposlenih, investicij) kot pa njihov padec, ob tem, da industrijska podjetja pričakujejo slabše splošne pogoje poslovanja, storitvena pa boljše.

Avgust je mesec, ko zaposleni v Sloveniji koristijo dopuste in se posledično industrijska proizvodnja močno skrči. Tudi avgust 2021 se ni izneveril tej tradiciji, saj je upadla za 14 % glede na julij, od tega v predelovalnih dejavnostih za 15 %. Precej bolj merodajni so desezonirani podatki, ki prilagodijo spremembe za posebnosti takšnega meseca. Industrija se je po teh podatkih okrepila za 1 % (predelovalne dejavnosti za 1,5 %, energetika za 7,2 %, rudarstvo je bilo za desetino šibkejše). Znotraj predelovalnih dejavnostih se je okrepila predvsem proizvodnja za investicije (+5,6 %). V predelovalnih dejavnostih smo pričakovali desezonirano 1,2-odstotni padec, ki bi odražal težave v verigi vrednosti, vendar je bila dejanska sprememba pozitivna (+1,5 %).

As expected, exports of goods fell from EUR 3.5 billion (July figure) to EUR 2.8 billion in August, which is mainly due to the seasonal effect (manufacturing company usually have collective holidays in August). Compared to August 2020, exports were a quarter higher.