Global sector PMI in November remained relatively high. 19 out of 21 sectors recorded business growth. Activity in finance (insurance companies, other financial institutions, excluding banks), transportation, industrial services and software development, banks and the production of technological equipment strengthened the most. The decline was present in the metals and minerals sector and in the automotive and auto parts industries, but the decline in the latter was relatively small. Price pressures continued to be high globally. They were particularly high for input prices in technological equipment, building materials, the chemical industry and the paper industry.

Globalni podatki o razpoloženju in aktivnostih v sektorjih v novembru so bili pretežno dobri. 19 od 21 sektorjev je beležilo rast poslovanja. Najmočneje se je okrepila aktivnost v dejavnosti financ (zavarovalnice, druge finančne institucije, brez bank), transportu, industrijskih storitvah ter razvoju programske opreme, v bankah in proizvodnji tehnološke opreme. Padec je bil prisoten v sektorju kovin in rudnin ter v avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov, vendar je bil padec v zadnji relativno majhen. Cenovni pritiski so bili še naprej visoki na globalni ravni. Še posebej so bili visoki pri cenah vhodnih inputov v tehnološki opremi, gradbenem materialu, kemični industriji ter papirni industriji.

Ob ponovnem odprtju gospodarstev je hitro naraščanje povpraševanja dvignilo cene ključnih surovin. Napetosti v oskrbovalnih verigah, ki jih je povzročila pandemija, so povečale pritiske na stroške. Seznanite se tudi z 10 ključnimi podatki o Sloveniji.

Po prvi četrtletni oceni se je slovenski BDP v 3. četrtletju 2021 povečal za 1,3 % glede na predhodno četrtletje (prilagojeno za sezono in koledar), kar je bilo razočaranje glede na našo oceno o 2,6-odstotni rasti. V EU-27 se je BDP v tem obdobju okrepil za 2,1 %, kar je bilo predvsem posledica višje rasti v nekaterih večjih gospodarstvih (Italija, Francija, Španija). Ob tem ne smemo pozabiti, da je bila rast v Sloveniji prisotna že v 1. četrtletju (v Sloveniji: 1,5 %, v EU-27: -0,1 %), medtem ko je bila v 2. četrtletju precej podobna tisti v EU-27 (v Sloveniji: 1,9 %, v EU-27: 2,0 %). Ne glede na šibko rast v 3. četrtletju, je bila povprečna rast po desezoniranih podatkih v prvih treh četrtletjih pri 7,8 % (po izračunih Statističnega urada RS 7,4 %, upoštevaje razlike v sezoni in koledarju). Ocenjujemo, da bo tudi v zadnjem četrtletju 2021 BDP zrasel vsaj za 1,3 % (medletno bo višji za 2 % glede na 4. četrtletje 2020), kar pomeni, da bo letna rast pri 6,3 %, kar je naša osrednja ocena. Pri tem vnovič poudarjamo, da bo mogoča revizija podatkov (predvsem druga) lahko pomembno spremenila prvo oceno letne rasti BDP (objavljena bo februarja 2022) in rasti na četrtletni ravni, zato neka poglobljena analiza četrtletnih trendov vsebinsko ni smiselna.

Leto 2020 je zaznamovala epidemija COVID-19, kar je vplivalo predvsem na vse ključne ekonomske agregate, najbolj pa na prodajo. Državne pomoči, ki so jih družbe in samostojni podjetniki koristili, so ublažili padec dodane vrednost in ohranili pretežen del zaposlenosti. Neto dobiček je upadel predvsem zaradi vnovičnih odpisov in prevrednotenj v energetski skupini, kar ne moremo pripisati epidemiji. V letu 2020 se je slovensko gospodarstvo po drugi oceni skrčilo za 4,2 %, kar je manj kot v območju evra (-6,3 %) in je bilo pretežno posledica večjega pomena industrije v gospodarstvu glede na območje evra, delno pa tudi višine in kvalitativne raznovrstnosti ukrepov države, ki so stabilizirali situacijo v gospodarstvu v spomladanskem obdobju. Ob tem je v epidemijo gospodarstvo stopilo z visoko likvidnostjo in nizko zadolženostjo, podobno je veljalo tudi za celoten finančni sektor in tudi državo.

Si želite pridobiti nov četrtletni prikaz "Baltske države - Tekoča ekonomska gibanja v številkah. Vsebuje glavne ekonomske in gospodarske kazalce za tri Baltske države z napovedmi do leta 2023. Naročite testni izvod preko e-brezplačnega izvoda.

Confidence indicators in manufacturing (+2 percentage points compared to October) and retail trade (+7 percentage points) in Slovenia increased in November, while in construction (-1 percentage points) and services (-1 percentage points) they decreased. The economic sentiment index (ESI) was thus 0.8 percentage points higher in November than in October, which is higher than our expectations (we expected a drop of 1.7 percentage points). It was also higher than the long-term average (by 4.4 percentage points).

Kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih (+2 o. t. glede na oktober) in trgovini na drobno (+7 o. t.) v Sloveniji sta se v novembru zvišala, v gradbeništvu (-1 o. t.) in storitvah (-1 o. t.) pa znižala. Vrednost kazalnika gospodarske klime je tako bila novembra za 0,8 odstotne točke višja kot oktobra, kar je bolje od naših pričakovanj (pričakovali smo padec v višini 1,7 o. t.). Višja je bila tudi od dolgoletnega povprečja (za 4,4 odstotne točke). Kljub rasti zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je kazalnik proizvodnje poslabšal za 3 o. t., medtem ko so se ostali kazalniki pretežno izboljšali.

Si želite pridobiti nov četrtletni prikaz "Zahodni Balkan - Tekoča ekonomska gibanja v številkah, november 2021. Vsebuje glavne ekonomske in gospodarske kazalce za šest držav Zahodnega Balkana z napovedmi do leta 2023. Naročite testni izvod preko e-brezplačnega izvoda.

Compared to August, the value of construction works (in real terms) rose more than expected in September (+0.9% - expected vs. + 8.5% - preliminary reading). The uncertainty in the forecast of this aggregate is high (the monthly change is difficult to estimate reliably, subsequent revisions of the data are high).