Obeti za prihodnje leto so dobri, a so razmere še vedno zelo kompleksne. »Razmere na trgu surovin ostajajo zahtevne in še ne izkazujejo stabilnih obetov. Medtem ko se cenovni skoki umirjajo, ob sicer še vedno izkazanem trendu nadaljnje rasti, pa se povečuje tveganje razpoložljivih surovin primerne kvalitete.
Kljub zadržanim pričakovanjem o gibanju gospodarske klime, se je ta decembra zopet močneje povečala. Porasla je drugi zaporedni mesec in se povzpela blizu julijske (2021) vrednosti oz. vrednosti iz avgusta 2019. Podatki so desezonirani in kažejo, da se je krepko povečal kazalnik zaupanja v trgovini na drobno (+9 točk glede na november, na podobni ravni kot julija 2021), kazalnik zaupanja v gradbeništvu (+6 točk glede na november in na zgodovinsko najvišjo vrednosti) in kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih (+4 točke glede na november na julijsko vrednost). Tudi kazalnik zaupanja potrošnikov je porasel (za 3 točke glede na november), upadlo je le razpoloženje v storitvenih dejavnostih (-4 točke glede na november), pretežno zaradi nekaterih novih omejitvenih ukrepov in strahu pred novimi.
Seznanite se s pregledom ključnih makro ekonomskih kazalcev v številkah za leto 2021.
December estimates of economic growth (GDP) for Slovenia (compiled by Consensus Economics) for 2021 strengthened despite the weak growth in the Q3 2021 (they rose for FY from 6.0% in November to 6.3% in December, which is also our central estimate). In the latest issue of the Slovenian Economic Mirror, IMAD estimated that economic growth in 2021 is likely to be 0.5 to 1 percentage point higher than its own autumn estimate (therefore between 6.6% and 7.1%). On the other hand, the average estimate of independent contributors for GDP growth for 2022 decreased slightly (from 3.9% to 3.8%, our estimate: +4.4%, December OECD estimate: +5.4%). Adjustments for inflation were not minor. The average inflation estimate (CPI) rose from 1.6% to 1.8% (for 2021) and from 2.1% to 2.4% (for 2022). In 2023, average inflation is expected to be 2.1% (previous month's estimate: 2.0%). Expectations in industrial production remained unchanged (growth at + 4.8%; our estimate: +3.8%).
Decembrske ocene gospodarske rasti (BDP) za Slovenijo (Consensus Economics) za leto 2021 so se kljub šibki rasti v 3. okrepile (s 6,0 % v novembru na 6,3 %, kar je tudi naša osrednja ocena). Ob tem je UMAR v zadnji aktualni številki Ekonomskega ogledala ocenil, da bo gospodarska rast v 2021 verjetno za pol do 1 odstotne točke višja od lastne jesenske ocene (torej bo med 6,6 % in 7,1 %). Na drugi strani se je nekoliko znižala povprečna ocena rasti BDP za leto 2022 (s 3,9 % na 3,8 %, naša ocena: +4,4 %, decembrska ocena OECD: +5,4 %).
Global sector PMI in November remained relatively high. 19 out of 21 sectors recorded business growth. Activity in finance (insurance companies, other financial institutions, excluding banks), transportation, industrial services and software development, banks and the production of technological equipment strengthened the most. The decline was present in the metals and minerals sector and in the automotive and auto parts industries, but the decline in the latter was relatively small. Price pressures continued to be high globally. They were particularly high for input prices in technological equipment, building materials, the chemical industry and the paper industry.
Globalni podatki o razpoloženju in aktivnostih v sektorjih v novembru so bili pretežno dobri. 19 od 21 sektorjev je beležilo rast poslovanja. Najmočneje se je okrepila aktivnost v dejavnosti financ (zavarovalnice, druge finančne institucije, brez bank), transportu, industrijskih storitvah ter razvoju programske opreme, v bankah in proizvodnji tehnološke opreme. Padec je bil prisoten v sektorju kovin in rudnin ter v avtomobilski industriji in industriji avtomobilskih delov, vendar je bil padec v zadnji relativno majhen. Cenovni pritiski so bili še naprej visoki na globalni ravni. Še posebej so bili visoki pri cenah vhodnih inputov v tehnološki opremi, gradbenem materialu, kemični industriji ter papirni industriji.
Ob ponovnem odprtju gospodarstev je hitro naraščanje povpraševanja dvignilo cene ključnih surovin. Napetosti v oskrbovalnih verigah, ki jih je povzročila pandemija, so povečale pritiske na stroške. Seznanite se tudi z 10 ključnimi podatki o Sloveniji.
Po prvi četrtletni oceni se je slovenski BDP v 3. četrtletju 2021 povečal za 1,3 % glede na predhodno četrtletje (prilagojeno za sezono in koledar), kar je bilo razočaranje glede na našo oceno o 2,6-odstotni rasti. V EU-27 se je BDP v tem obdobju okrepil za 2,1 %, kar je bilo predvsem posledica višje rasti v nekaterih večjih gospodarstvih (Italija, Francija, Španija). Ob tem ne smemo pozabiti, da je bila rast v Sloveniji prisotna že v 1. četrtletju (v Sloveniji: 1,5 %, v EU-27: -0,1 %), medtem ko je bila v 2. četrtletju precej podobna tisti v EU-27 (v Sloveniji: 1,9 %, v EU-27: 2,0 %). Ne glede na šibko rast v 3. četrtletju, je bila povprečna rast po desezoniranih podatkih v prvih treh četrtletjih pri 7,8 % (po izračunih Statističnega urada RS 7,4 %, upoštevaje razlike v sezoni in koledarju). Ocenjujemo, da bo tudi v zadnjem četrtletju 2021 BDP zrasel vsaj za 1,3 % (medletno bo višji za 2 % glede na 4. četrtletje 2020), kar pomeni, da bo letna rast pri 6,3 %, kar je naša osrednja ocena. Pri tem vnovič poudarjamo, da bo mogoča revizija podatkov (predvsem druga) lahko pomembno spremenila prvo oceno letne rasti BDP (objavljena bo februarja 2022) in rasti na četrtletni ravni, zato neka poglobljena analiza četrtletnih trendov vsebinsko ni smiselna.
Leto 2020 je zaznamovala epidemija COVID-19, kar je vplivalo predvsem na vse ključne ekonomske agregate, najbolj pa na prodajo. Državne pomoči, ki so jih družbe in samostojni podjetniki koristili, so ublažili padec dodane vrednost in ohranili pretežen del zaposlenosti. Neto dobiček je upadel predvsem zaradi vnovičnih odpisov in prevrednotenj v energetski skupini, kar ne moremo pripisati epidemiji. V letu 2020 se je slovensko gospodarstvo po drugi oceni skrčilo za 4,2 %, kar je manj kot v območju evra (-6,3 %) in je bilo pretežno posledica večjega pomena industrije v gospodarstvu glede na območje evra, delno pa tudi višine in kvalitativne raznovrstnosti ukrepov države, ki so stabilizirali situacijo v gospodarstvu v spomladanskem obdobju. Ob tem je v epidemijo gospodarstvo stopilo z visoko likvidnostjo in nizko zadolženostjo, podobno je veljalo tudi za celoten finančni sektor in tudi državo.