GDP in the EU-27 increased by 1.9% in the Q2 21 compared to the Q1 21 (in the EA-19 by 2%, Reuters Consensus: +1.5%), which was more than we expected (1.4%). Among the 11 countries for which data are already available, the highest growth was recorded in Portugal (+ 4.9%, where, by the way, the fall in GDP was high in the Q1 21, at -3.2%) and in Austria (+4.3%). Growth was also high in Latvia (+3.7%) and Spain (+ 2.8%). GDP in Europe's largest economy - Germany, strengthened by 1.5% (after a 1.8% drop in the 1st quarter of 2021), growth in France was disappointing (0.9% after unchanged growth in the Q1 2021).
BDP v EU-27 se je v 2. četrtletju 2021 povečal za 1,9 % glede na 1. četrtletje (v območju evra za 2 %, Reuters Consensus: +1,5 %), kar je bilo več od naših pričakovanj (1,4 %). Med 11-imi državami, za katere so podatki že na voljo, je bila najvišja rast zabeležena na Portugalskem (+4,9 %, kjer je bil, mimogrede, padec BDP v 1. četrtletju visok, pri -3,2 %) in v Avstriji (+4,3 %).
Šest gospodarstev zahodnega Balkana, držav bivše Jugoslavije, izvzemši Slovenijo, naj bi beležilo precej različno dinamiko gospodarskega odboja, ki bo odvisna tako od dinamike cepljenja kot od pogojev zadolževanja na mednarodnih trgih in razpoložljivosti EU sredstev. >
Vrednost opravljenih gradbenih del je kljub izzivom epidemije covid-19 ostala na podobni ravni kot v predhodnem letu. Gradbeništvo je v letu 2020 izkazalo za 0,5 % manj čistih prihodkov od prodaje, dobiček je bil nižji za 14,2 %. V naslednjih letih lahko pričakujemo višjo rast gradbenih del, skladno z rastjo javnih investicij in ob podpori EU sredstev v zasebnem sektorju.
According to the latest data from the New York Times, 3.69 billion doses of vaccines have already been used in the world (48 per 100 people). For most vaccines, two doses are required for immunity. At the top of the scale are Malta (71% of the population vaccinated with two doses) and Iceland (70%). Among the world's major economies, the United Kingdom (54%), China (53%), Spain (51%), Canada (51%) and the United States (49%) are also at the top. In Slovenia, the share of people already received 2 jabs currently stands at 37%, which is close to France, the Czech Republic and Sweden.
Po zadnjih podatkih New York Timesa je bilo v svetu že uporabljenih 3,69 milijarde doz cepiv oz. 48 na 100 ljudi. Pri večini cepiv je sicer potrebno uporabiti dva odmerka za imunost. Na vrhu lestvice sta Malta (71 % prebivalcev cepljenih z dvema dozama) in Islandija (70 %). Med večjimi svetovnimi gospodarstvi so na vrhu še v Združenem kraljestvu (54 %), na Kitajskem (53 %), v Španiji (51 %), Kanadi (51 %) in v ZDA (49 %). V Sloveniji je trenutno delež 37 %, kar je blizu Francije, Češke in Švedske.
The European Commission (EC) published its summer forecast on Wednesday, 7 July, raising the estimate for GDP growth in the euro area for 2021 from 4.3% to 4.8% (for 2022 from 4.4% to 4.5%) as well as for inflation (from 1.7% to 1.9% in 2021 and from 1.3% to 1.4% in 2022).
Evropska komisija (EK) je v sredo, 7. julija, objavila svojo poletno napoved, kjer je zvišala oceno za rast BDP v območju evra za leto 2021 s 4,3 % na 4,8 % (za leto 2022 s 4,4 % na 4,5 %) ter za inflacijo (z 1,7 % na 1,9 % v 2021 in z 1,3 % na 1,4 % za leto 2022). Pri Sloveniji je bil pozitiven popravek rasti med večjimi. Namesto prej predvidenih 4,9-odstotne rasti v 2021 naj bi ta bila celo 5,7-odstotna, za leto 2022 pa se je napoved rahlo znižala (s 5,1 na 5 %). Konsenz neodvisnih institucij je pri 4,7-odstotni rasti BDP v 2021 in 4,4-odstotni v letu 2022, kar dejansko pomeni, da je optimistični pogled oddelka ECFIN na EK med najvišjimi.
Višje in hitrejše trošenje bo privedlo do višje gospodarske rasti ter vsaj do začasno višje inflacije ob hitrejšem povpraševanju in omejeni ponudbi. Delež prihrankov v globalnem gospodarstvu se je v letu 2020 močno povečal zaradi nezmožnosti trošenja, a to odpira vrata velikemu in hitremu povečanju zasebne potrošnje, kar pričakujemo v drugem polletju 2021. Prihranki bodo v letih 2021 in 2022 še vedno presegli raven izpred pandemijo.
Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 55 % potreb po energiji, glavnino uvoza so predstavljali predvsem naftni derivati in plin. Pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo je znašala 92,6 %.