Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila peti mesec zapored višja, in sicer je bila v decembru 2021 za 1,1 % višja kot v mesecu pred tem. V predelovalnih dejavnostih in rudarstvu je bila višja (za 1,1 % oz. za 16,0 %), v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro pa nižja, predvsem zaradi slabše hidrologije (za 2,4 %). Rast nas je presenetila, še posebej po krepki rasti v novembru (+2,8 % glede na oktober) in glede na običajne razmere v tem mesecu v zadnjih nekaj letih. Pričakovali smo namreč zmeren, 0,3-odstotni padec. Gledano po tehnološki zahtevnosti proizvodnje je presenetila mesečna rast proizvodnje v visoko tehnoloških dejavnostih (+51,3 %) kot tudi v nizko tehnoloških (+18,5 %).

Januarja 2022 se je rast cene v območju evra (HICP metodologija) presenetljivo še povečala (srednja ocena na Reutersu: +4,4 % glede na januar 2021), in sicer za 5,1 % (decembra so bile cene medletno višje za 5,0 %). Naša napoved je bila med 41 institucijami med najbolj natančnimi (5,2 %), kljub temu da je bila najvišja. Tako velik faktor napake osrednja ocena ni beležila že dolgo (institucije smo napovedi oddale do 26. januarja 2022), kar je posledica precejšnjih razlik v modelih prenosa cen surovin in energentov na končne cene blaga in storitev. Januarja 2022 je bila medletna rast cen najvišja v Litvi (+12,2 %), Estoniji (+11,7 %), na Slovaškem (+8,5 %) in v Belgiji (+8,5 %). Glede na predhodni mesec (december 2021) so bile cene višje za 0,3 %. Cene energentov (predvsem električne energije, zemeljskega plina, tudi nafte) so bile višje za 6 %, medtem ko so se cene industrijskih proizvodov celo presenetljivo znižale (za 2 %). Razlog za padec teh cen v tem trenutku ni jasen (podrobni podatki niso na voljo). Cene storitev so bile nespremenjene, cene hrane, alkohola in tobaka pa so bile v povprečju višje za 1,1 %.

In January 2022, consumer price growth in the euro area (HICP methodology) increased more than expected (median change on Reuters: +4.4% compared to January 2021), that is by 5.1% (in December prices were up by 5% year on year). Our forecast was among the most accurate among the 41 institutions (5.2%), despite being the highest. The central assessment did not record such a large error for a long time (institutions submitted forecasts until 26 January 2022), which is due to significant differences in the models of transferring raw material and energy prices to final prices of goods and services. In January 2022, year-on-year price growth was highest in Lithuania (+12.2%), Estonia (+11.7%), Slovakia (+8.5%) and Belgium (+8.5%).

Si želite pridobiti nov četrtletni prikaz "Zahodni Balkan - Tekoča ekonomska gibanja v številkah, februar 2022. Vsebuje glavne ekonomske in gospodarske kazalce za šest držav Zahodnega Balkana z napovedmi do leta 2023/2024. Naročite testni izvod preko e-brezplačnega izvoda.

The economic climate in Slovenia improved slightly in January 2022 (from 5.1 to 5.7), which was slightly less than we expected (growth by 1 index point) but on the basis of other confidence indicators (which are part of the economic climate) as we thought. Confidence in services (by 0.5 percentage points) and retail trade (by 0.1 percentage points) contributed to the increase in the value of the indicator on a monthly basis. Indicators of confidence in manufacturing, construction (we expected the growth of these two) and among consumers had no impact on the change.

Gospodarska klima v Sloveniji se je januarja 2022 pričakovano nekoliko izboljšala (s 5,1 na 5,7), kar je bilo sicer nekoliko manj od naših pričakovanj (rast za 1 indeksno točko) in na podlagi drugih kazalnikov zaupanja (ki sestavljajo gospodarsko klimo), kot smo mislili. K zvišanju vrednosti kazalnika na mesečni ravni sta namreč prispevala kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih (za 0,5 odstotne točke) in trgovini na drobno (za 0,1 odstotne točke). Kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu (prav rast teh dveh smo pričakovali) in med potrošniki nanjo niso imeli vpliva.

Po novembrskem (80,8 USD) in decembrskem (74,3 USD) padcu cen nafte je postalo jasno, da je bilo to le začasnega značaja. Cena nafte brent se je povzpela nad 88 USD za sodček, na najvišjo vrednost v zadnjih sedmih letih, kar je blizu naši oceni za povprečje leta (85 USD), medtem ko je glavnina institucij še pred nekaj meseci ocenjevala, da bo njena cena v 2022 upadla na okoli 70 do 75 USD. Pospešek ceni je dal napad na skladiščne zmogljivosti v Združenih arabskih emiratih. Geopolitične napetosti na vzhodu Evrope in skrbi glede zadostnih prostih zmogljivosti za črpanje v državah OPEC so prav tako prispevale k visoki ceni. Dvig cen nafte bo ponovno prispeval k rasti medletne inflacije v vseh državah.

After the November’s (USD 80.8) and December’s (USD 74.3) fall in oil prices, it became clear that this was a temporary situation. The price of a barrel of Brent oil has risen above USD 88 per barrel, to the highest value in seven years, which is close to our estimate for the average of the year (USD 85), while the majority of institutions estimated a few months ago that the price will fall to around 70 to 75 USD. The acceleration in price was due to an attack on storage facilities in the United Arab Emirates. Geopolitical tensions in Eastern Europe and concerns about sufficient spare capacity in OPEC countries have also contributed to the high rise. Rising oil prices will once again contribute to rising year-on-year inflation in all countries.

Industrijska proizvodnja v novembru je bila v območju evra višja za 2,3 % glede na predhodni mesec, kar je visoka rast. Zmerno rast se je sicer pričakovalo, saj je bil padec v oktobru 1,3-odstoten. Opozoriti je potrebno tudi na statistično anomalijo, povezano z Irsko, kjer je industrijska proizvodnja »na papirju« v oktobru upadla za 32 %, v novembru pa je porasla za 37 %. V Nemčiji in Franciji se je novembra nekoliko znižala, porasla je v Španija in na Nizozemskem. Kljub padcu v Nemčiji so ostale države srednje Evrope beležile krepko rast. Na Poljskem je rast znašala 5,9 %, na Češkem 4,8 %, na Slovaškem 3,5 %, na Madžarskem 2,9 % in v Sloveniji 2,8 %. Na ravni EU-27 se je novembra okrepila predvsem rast proizvodnje investicijskih dobrinah (+2,3 %), potrošnih dobrin (+3 %, sicer po 3,4-odsotnem padcu v oktobru) in vmesnih proizvodov (1,4 %), medtem ko je bila pri trajnih dobrinah (vozila ipd.) nespremenjena.

The total value of industrial production in Slovenia in November 2021 was 2.8% higher than in October 2021, which was significantly higher than we expected (no change compared to October). It was higher in manufacturing and mining (by 3.2% and 2.6%, respectively), and lower in energy (by 2.9%), mainly due to poorer rainfalls. Compared to November 2020, it was higher by 10.1% and compared to November 2019 by 8.7%.