Obeti za rast relativno trdni, tudi zaradi rasti infrastrukturnih projektov.

Tudi brez zakonske možnosti odloga kreditnih obveznosti do financiranja.

K okrevanju višegrajskih gospodarstev naj bi od leta 2021 naprej znatno pripomogel velik priliv transferjev EU, zlasti iz sklada EU za instrumenta Next Generation EU (NGEU).

Velike razlike v poslovanju poslovnih subjektov kot posledica epidemije v 2020. 70 % storitvenih in 60 % industrijskih podjetij je v lanskem letu beležilo padec prodaje.

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2020 v primerjavi z enakim obdobjem 2019 nominalno povečal skoraj za desetino ali za 716 milijonov EUR in je znašal 8 milijard EUR (v celotnem letu 2020 je bil v primerjavi z letom 2019 višji za 3,8 % ali za 1,1 milijardo EUR). Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali stagnira, tokrat pa so javnofinančni transferji v okviru ukrepov za omilitev socialno-ekonomskih posledic epidemije COVID-19 potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili.

Gross disposable income of households increased in Q4 2020 by one tenth (+3.8% or EUR +1.1 bn in 2020/2019). In times of crisis, household income falls but large public transfers (through job protection schemes and direct transfers) helped to limit the reduction in labour income in depressed sectors.

Zasebna potrošna in investicije bosta ključna dejavnika pri okrevanju slovenskega gospodarstva v naslednjih letih, pri čemer bo v 2021 zelo pomemben tudi odboj pri izvozu.

February full-month data on electricity consumption sounds intriguing (-8.1% drop at large energy users, after -6.5% in January) as industrial production in manufacturing was up by 1.8% y-o-y in January (February release should not be very different due to rising optimism). The rather large difference can probably be attributed mostly to growth in less-energy intensive production, in the high-value added segments (electrical, pharmaceutical, automotive).

Gospodarska klima višja kljub pričakovanjem o novem zaostrovanju ukrepov. Ne glede na slabšanje razpoloženja potrošnikov se je kazalnik gospodarske klime okrepil, in sicer iz februarske vrednosti (-3,3) na marčevskih -1,1. Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki je bil negativen (za 0,4 odstotne točke).