Novembrski desezonirani podatki o ravni industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji so bili precej dobri in so povezani tudi z predhodno krepitvijo poslovnih tendenc v predelovalnih dejavnostih. Rast zadnjih v decembru bi se praviloma morala odraziti tudi v decembrski rasti industrijske proizvodnje. K temu je po naši oceni k rasti najbolj prispeval zaključek cikla zniževanja zalog pri distributerjih v Evropi, rahlo znižanje cen industrijskih surovin kot tudi visoko znižanje cen zemeljskega plina. Podaljševanje roka dobav polproizvodov iz Azije zaradi preusmeritve ladijskega tovora po daljši poti, pa bi lahko negativno vplivalo predvsem na trende v prihodnji dinamiki proizvodnje.

Na podlagi podatkov o blagovni menjavi v Sloveniji je težko delati jasne zaključke, ker se spreminja tako sestava uvoženega kot izvoženega blaga kot tudi cene, še posebej zaradi velikih sprememb pri energentih. Prav tako učinek Švice – uradno prve trgovinske partnerice Slovenije in njenega vpliva na visok uvoz in izvoz zdravil dodatno vpliva na zadržane zaključke. Vseeno lahko za prvih deset mesecev leta 2023 naredimo zaključek, da je povprečna cena izvoženega izdelka medletno zrasla za 14 % in uvoženega za 5 %, kar pomeni pomembno izboljšanje pogojev menjave po dveh predhodnih letih nasprotnih trendov. Razlika v ceni (med izvoženim in uvoženimi izdelki) na enoto teže je pri trgih EU-27 znašala 6,6 odstotne točke, pri drugih trgih (učinek zdravil je bil tu ključen) pa 11,4 odstotne točke.

V drugi polovici decembra so bili objavljeni podatki za Slovenijo v povprečju dobri, še posebej so se okrepili indikatorji pričakovanj kot je gospodarska klima, znižale pa so se uvozne cene proizvodov, kar naj bi prispevalo k ponovno višji realni rasti zasebne potrošnje. Rast oktobrskih plač se je nekoliko umirila, padec potrošniških cen v zadnjih dveh mesecih leta pa je bilo dobrodošlo predvsem za trgovce in storitveni sektor.

Ob zaključku leta se inflacijska gibanja v Sloveniji umirjajo precej bolj od predhodnih pričakovanj, na kar ima vpliv tako padec cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih, drugih energentov (zemeljskega plina, električne energije, premoga) in kmetijskih surovin kot tudi sprejeti interventni ukrepi pri trošarinah in maržah. Posledično tudi v decembru pričakujemo deflacijo, kar bo decembrsko medletno rast cen v Sloveniji po naši oceni znižalo na 4,2 %. Posledično tudi povprečno rast cen v 2024 vidimo precej bližje 3 % kot 4 %, tudi upoštevaje ponovno zmerno rast cen naftnih derivatov v 1. četrtletju 2024.

Šibko povpraševanje po industrijskih izdelkih zaradi globalnega cikla zniževanja zalog in visoke rasti končnih cen izdelkov je vplival povratno tudi na šibkejše povpraševanje po surovinah in energentih, kar je vplivalo na njihovo znižanje cen in s tem odprlo tudi pot do nižjih cen pri proizvajalcih. Med izjemami izpostavljamo rast cene železove rude (input za jeklo), ki se je v zadnjih treh mesecih okrepila za petino in je na podobni višini kot v februarju 2023. Razlog za to je bil umik letne proizvodne omejitve jekla na Kitajskem, kar je vplivalo na večji uvoz železove rude iz Brazilije in Avstralije. Posledično so se cene jekla znižale, proizvajalcem pa se je skrčila marža. Zaradi situacije na kitajskem nepremičninskem trgu je to precej nepričakovan razplet in odraža verjetno tudi določene cilje glede ohranjanja zaposlenosti v kitajski industriji, saj je bilo več jekla izvoženega. Cena jekla v Evropi naj bi bila v zadnjem četrtletju leta 2023 po osrednji napovedi analitikov pri Focus Economics za okoli 14 % nižja kot v prvem četrtletju leta.

Septembrski podatki o realnem gibanju prihodkov v tržnih storitvah v Sloveniji (+0,8 % glede na avgust) kažejo na preobrat trendov v prometu in skladiščenju (+2,4 %), rast je ostala visoka v gostinstvu (+5 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+3 %). Prav tako so bili navzgor revidirani podatki o rasti v predhodnih dveh mesecih, kar dviguje verjetnost o popravku gibanja BDP v 3. četrtletju (-0,2 % glede na 2. četrtletje po prvi oceni). Na drugi strani je na trgu dela čutiti šibkost, saj se je mesečna stopnja anketne brezposelnosti v oktobru zvišala na 4,1 % po desezoniranih podatkih, kar je bilo najvišje v zadnjih 15-ih mesecih. Ob koncu oktobra je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje registriranih 47,2 tisoč brezposelnih, kar je bilo 2,7 % več kot septembra. Oktobrski prirast registrirano brezposelnih je sezonski pojav, vendar je bil vseeno najvišji po letu 2019.

Razpoloženje v slovenskem gospodarstvu se je v novembru skladno s pričakovanji nekoliko izboljšalo, na kar so imeli vpliv dvigi zaupanja v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in potrošnikov. Velik padec zaupanja v trgovini na drobno je nekoliko presenetljiv, saj so na drugi strani potrošniki okrepili pričakovanja o večjih nakupih v naslednjih 12 mesecih. K temu so po naši oceni vplivale nižje cene naftnih derivatov ter realna rast plač, ki znaša v tekočem letu okoli 2 % in se v zadnjih mesecih krepi.

Septembrski podatki so bili izrazito dobri v gradbeništvu, saj je realna vrednost gradbenih del porasla za več kot 7 % glede na avgust (za eno tretjino je bila višja glede na september 2022), in sicer predvsem zaradi krepitve gradnje ali obnove nestanovanjskih stavb, inženirskih objektov (ceste, železnice) in specializiranih gradbenih del. Rast so pospešile tudi aktivnosti, povezane z odpravo avgustovske povodnji. Na drugi strani je bil septembrski izvoz storitev medletno nižji za skoraj 8 % (nominalno), kar je bilo povezano z nižjimi prihodki od opravljanja storitev prevoza za tujce (-17 %), tudi izvoz ostalih poslovnih storitev (pretežno s trgovino povezane) je bil nižji za tretjino. Izvoz IKT storitev je bil nižji za dobre 3 %. Padec je ublažila 13-odstotna rast prihodkov od tujskega turizma.

Sestavljeni PMI v območju evra se je v oktobru znižal (s 47,2 na 46,5), kar predstavlja peto zaporedno krčenje aktivnosti in najnižjo raven aktivnosti v zadnjih 35-ih mesecih, pri čemer sta se tako predelovalni kot storitveni sektor hkrati skrčila tretjič zapored letos. Sektorski PMI v Evropi je pokazal, da je bila rast prisotna le v programski opremi in storitvah ter drugih finančnih storitvah. Do padca obsega prodaje je tako prišlo v 18-ih od 20-ih sektorjev. Z največjimi padci so se soočali v papirni industriji, proizvodnji gradbenih materialov, kovinski industriji, avtomobilski industriji in strojegradnji. Nova naročila so se povečala samo farmacevtski industriji in zdravstvenih storitvah, medtem ko so najbolj upadla v papirni industriji, kovinski industriji, v proizvodnji gradbenih materialov ter strojev in naprav.

Izrazito visok padec blagovnega izvoza Slovenije v septembru (-11 % medletno, od tega -15 % na trge EU) je bil skladen z našimi pričakovanji (-10 %) in odraža predvsem nižjo ceno surovin in energentov (te v večji meri tudi uvažamo) kot tudi nižjo količino le-teh porabljenih v regiji. Po podatkih za prvih 8 mesecev se je povprečna dosežena izvozna cena izdelka na trge EU (56 % vrednosti izvoza in 2/3 dodane vrednosti izvoza v Sloveniji proizvedenega blaga) povečala za dobre 4 %, medtem ko je bila povprečna uvozna cena izdelka nespremenjena. To pomeni, da so se pogoji menjave za slovensko gospodarstvo pomembno izboljšali in s tem blažijo padec proizvedenih in izvoženih količin. Kljub temu se je pri določenih pomembnih proizvodih povprečna uvozna cena povečala bolj kot izvozna, kar velja za medicinske in farmacevtske proizvode (uvozna cena: +8 %; izvozna cena: -1 %) in cestna vozila (uvozna cena: +15 %; izvozna cena: +6 %), obratno pa velja za industrijske in splošne stroje, kjer so se izvozne cene povečevale hitreje od uvoznih. To je povezano s tem, da proizvajamo predvsem generična zdravila, katerih cena se ne povečuje, pri vozilih pa uvažamo predvsem vozila višje vrednosti od tistih, ki jih izdelujemo in izvažamo.