Povprečne cene električne energije za negospodinjske odjemalce v Sloveniji pred DDV so se v 1. četrtletju (169 EUR/MWh) znižale za petino glede na predhodno četrtletje, zemeljskega plina pa za šestino. Spremembe so bile bolj izrazite pri električni energiji, tudi zaradi večje pojavnosti letnih pogodb za nakup. Cene električne energije so bile najnižje po 2. četrtletju 2022, zemeljskega plina pa najnižje po zadnjem četrtletju 2021. Kar preseneča je predvsem to, da se v 1. četrtletju ta padec cen še ni odrazil v znatni rasti industrijske proizvodnje, ki pa bo verjetno večja v drugem in tretjem četrtletju, kar nakazuje okrevanje proizvodnih PMI v regiji.

Majski podatki o poslovni klimi v nemški predelovalni dejavnosti so bili najboljši v zadnjem letu, k čemer je prispeval bolj optimističen pogled na prihodnost kot tudi ocena aktualnih razmer. Glede na vrednost kazalnika (-6,2) pa visoke rasti ni pričakovati. Izboljšalo se je tudi poslovno razpoloženje v trgovini (še posebej v veleprodaji) ter v gradbeništvu, medtem ko se je optimizem v storitvah nekoliko ohladil. Verjetnost gospodarske rasti v Nemčiji je v skladu z ifo-vim semaforjem pri 85 %.

Povprečna rast cen storitev v najpomembnejših tržnih storitvah v Sloveniji se umirja, in sicer v obdobju zadnjega leta najbolj izrazito v transportu (+0,7 % četrtletna povprečna rast), IKT dejavnostih (+0,7 %) in drugih raznovrstnih dejavnostih (+0,7 %), medtem ko ostaja visoka v gostinstvu, pri 2 %. Vseeno se je rast tudi v gostinstvu znižala na najnižjo po 1. četrtletju 2022. Povprečna rast cen vseh storitev (0,9 % na povprečni četrtletni ravni) je bila najnižja po drugem četrtletju 2021 in nakazuje na umirjanje inflacijskih pritiskov pri domačih storitvah.

Zadnja štiri četrtletja se število prostih delovnih mest v Sloveniji nekoliko znižuje (20.470 v 1. četrtletju 2024), vendar ostaja zgodovinsko nadpovprečno. Izrazit padec povpraševanja so beležili v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini, kjer je polovica vseh prostih delovnih mest. Povečalo se je število prostih delovnih mest v transportu, kar pripisujemo obratu cikla zalog v industriji, distribuciji in trgovini zaradi višjega povpraševanje kupcev. Zmerno zniževanje števila prostih delovnih mest naj bi vplivalo na počasnejšo rast plač v prihodnjih mesecih.

Marčevski podatki o gibanju industrijske proizvodnje v predelovalnih dejavnostih so pokazali splošno prisoten padec po vseh namenskih skupinah proizvodov, kar je bilo negativno presenečenje. Na četrtletni ravni je industrijska proizvodnja vendarle drugo zaporedno četrtletje skromno porasla, in sicer za 0,7 % po 0,8-odstotni rasti v zadnjem četrtletju lani. Kljub temu je bila v 1. četrtletju letošnjega leta še vedno za 3 % nižja kot lani.

Drug zaporedni mesec je sestavljeni PMI v območju evra presegel 50, kar nakazuje na pospešek rasti v začetku 2. četrtletja. Okrevanje je bilo najbolj izrazito v Nemčiji, nekoliko manj v Franciji. Podatki za dve največjo mediteranski gospodarstvi še niso na voljo, vendar bodo zelo verjetno pokazali ohranjanje visoke gospodarske aktivnosti. Krepitev kazalnikov lahko predvsem pripišemo močni rasti v storitvah, medtem ko se industrijska proizvodnja še ni poslovila od krčenja (45,6 v marcu), kljub temu, da se je optimizem glede prihodnjega poslovanja povečal; v rasti proizvodnih naročil pa se to še ne izkazuje.

Razmere v Rdečem morju so vplivale, da se je pretovor enot (709 tisoč) v pristaniški dejavnosti v Sloveniji v zadnjih šestih mesecih (med septembrom 2023 in februarjem 2024) znižal na najnižjo vrednost po decembru 2022. Kljub temu je bila po visokem decembrskem (-11 %) in januarskem padcu (-35 %), medletna februarska rast pozitivna (+4,4 %). K februarski medletni rasti pretovorjenih enot je prispeval večji pretovor motornih vozil (+12,5 %), medtem ko je bilo število pretovorjenih velikih kontejnerjev za 7 % nižje. Izraženo v tonah (+1,4 %) je bil februarja medletno nižji predvsem pretovor suhih razsutih tovorov (rude, premog in kmetijski pridelki), in sicer za 19 %, medtem ko je bil pretovor naftnih derivatov za 30 % višji, vozil za 15 % in drugega generalnega tovora (jekleni izdelki in gozdarski proizvodi izstopajo) za 31 %. Pretovorjena teža velikih kontejnerjev je bila nižja za 2 %.

Podatki o industrijski proizvodnji v Sloveniji so precej nezanesljivi, vseeno pa kažejo, da se je predvsem okrepila proizvodnja izdelkov za široko porabo, ki se je okrepila v povprečju za 2,8 % na mesec v zadnjih treh znanih mesecih (december 2023-februar 2024). Sem spada proizvodnja farmacevtskih izdelkov, ki ima na to rast največji vpliv. Tudi v industriji materialov je rast prisotna, še posebej v papirni in kovinski industriji, pri nekovinskih mineralnih izdelkih (sem spadajo proizvodnja stekla, gradbenega materiala) pa so padci še prisotni. Proizvodnja izdelkov za investicije (industrijski stroji in oprema) se proti pričakovanjem pomembno še ni okrepila.

Podrobni podatki o uvozu blaga v Slovenijo v prvih dveh mesecih leta kažejo, da njegovo dinamiko nareka predvsem farmacevtska industrija, saj je bil uvoz organskih kemičnih proizvodov (inputi za proizvodnjo zdravil) v obdobju enega leta iz Indije 22-krat večji, uvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov iz Singapurja pa 35-krat večji. Poleg tradicionalno visoke rasti uvoza iz Švice (+957 mio EUR) sta ti dve državi poleg Kitajske pomembno prispevali k rasti uvoza (+1,5 mrd EUR). Uvoz iz evropskih držav je bil kumulativno nižji, po rasti uvoza pa so izstopale tri evropske države: Francija, Litva in Romunija.

Podatki o anketni brezposelnosti v Sloveniji za mesec februar kažejo, da ni delalo le še okoli 33 tisoč oseb, starih med 15 in 74 let; med temi je bil delež moških (53 %) večji od deleža žensk (47 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v februarju upadla na 3,1 %, kar je nova najnižja raven v zadnjih 14-ih letih. Število registrirano brezposelnih (49.720) se podobno znižuje in je bilo medletno nižje za okoli 7 %, tradicionalno pa se njihovo število po rasti v januarju znižuje do sredine leta.