Zmanjšan transport zaradi ukrepov v boju proti epidemiji je ključen za nižjo porabo energentov, katerih cena je močno upadla. Cena sodčka severnoameriške nafte WTI z dobavo v mesecu maju je za nekaj časa postala celo negativna.
Za leto 2020 so napovedi obetale zaposlitve v gospodarskih panogah in na področju IT, a je njihova veljava na račun pojava pandemije vprašljiva.
Od vlaganj v posodobitve proizvodnje do vlaganj v tehnologijo za energetsko učinkovitost in varstvo okolja.
Ob trenutnem stanju panoge in razmerah v državi gradbeniki pričakujejo več podpore s strani države, a ostajajo optimistični.
Od razglasitve epidemije v Sloveniji so spletni trgovci zasuti z naročili.
Koronakriza vpliva tudi na ponudnike prevoznih storitev, a se zaplete trudijo reševati na inovativne in čim bolj ugodne načine.
Kakšen bo vpliv epidemije koronavirusa na njihovo letošnjo proizvodnjo, v slovenskih podjetjih še ne morejo oceniti, čeprav se znajo hitro prilagoditi novim razmeram.
Epidemija covid-19 bo v prvi polovici leta 2020 evropskemu gospodarstvu povzročila upad BDP predvsem zaradi izrazitejših padcev v številnih večjih nacionalnih gospodarstvih. Zaradi nejasnosti glede obsega in trajanja epidemije inštitucije v tem trenutku pripravljajo več scenarijev napovedi BDP.
Gospodarske napovedi so v tem trenutku podvržene precejšnji negotovosti. Večina jih temelji na domnevi, da se bo pandemija ter s tem povezani ukrepi umirila v 2 do 3 mesecih ter da bo gospodarskemu upadu v 2. četrtletju sledila rast v drugi polovici leta.
Za dogodek tedna je poskrbel Mednarodni denarni sklad (IMF), ki je kot ena največjih svetovnih institucij na področju ocenjevanja gospodarski rasti nakazal na najglobljo recesijo, ki v 2020 čaka svet po letu 1929. Tehnično gledano bi se recesiji lahko celo izognili, če bo padec BDP prisoten le v 2. četrtletju, vsebinsko gledano pa verjetno ne, ker bo učinek na dvig brezposelnosti kljub številnim vladnim ukrepom prisoten. Ekonomisti pri IMF so ocenili, da naj bi se svetovno gospodarstvo v 2020 skrčilo za 3 %, od tega v razvitih državah za 6 %, v državah v razvoju pa le za 1 %. Območje evra naj bi bilo najbolj prizadeto, saj naj bi se BDP skrčil za 7,5 %, kar naj bi bilo povezano z nadpovprečnim pomenom svetovne trgovine za evropsko gospodarstvo.