Krepitev gospodarskih agregatov v Sloveniji

Slovenski trgovci z gorivi delijo usodo padca tujskega turizma
Julijski prihodek v trgovini na drobno je bil realno še vedno za 4,7 % nižji medletno, vendar je bilo to pretežno zaradi nižje prodaje naftnih derivatov in drugih energentov v Sloveniji in regiji, kar je posledica tako manjšega števila prihodov tujih turistov v regijo kot še vedno nižjega števila prehodov tovornih vozil. Medletna prodaja pri naftnih trgovcih je bila nižja za petino. Ker so to pretežno proizvodi, ki jih Slovenija uvaža, je izpad prodaje v tem segmentu manj zaskrbljujoč. Na drugi strani je bila realna vrednost trgovine na drobno brez motornih goriv (dejavnost trgovine, brez trgovcev z naftnimi derivati) julija medletno višja za 3,9 %, 7-mesečna vrednost pa je bila realno nižja samo še za 1,6 %. Zaradi slabše kakovosti statističnega poročanja ter sprememb v nakupnih navadah, ki so izvirale iz epidemije COVID-19, bodo kasnejše revizije podatkov lahko relativno visoke. Po naši oceni bodo revidirani padci na koncu sicer v povprečju nižji. Več v prilogi.

Kitajski gospodarski odboj 
Kitajsko gospodarstvo kaže med večjimi gospodarstvi najbolj zdrave znake gospodarske rasti. J.P. Morgan ocenjuje, da se bo realna rast okrepila na 2,5 %, kar je bilo precej več, kot so mislili še v aprilu (1,3 %). Drugo največje svetovno gospodarstvo po realni pariteti bi po oceni Brooking's Institute postalo prvo v letu 2028, in sicer merjeno v najpomembnejši svetovni valuti - dolarjih.  Več v prilogi.

Potrošniška posojila vse manj zaželena in slabše dosegljiva
Julijski podatki iz Biltena Banke Slovenije so pokazali, da se zadolženost podjetij do finančnih institucij po izbruhu epidemije COVID-19 zmanjšuje. Konec julija so bila podjetja dolžna 9,4 mrd EUR, kar je bilo za 400 mio EUR manj kot v marcu, medletno za 30 mio EUR manj. Posojila gospodinjstvom so konec julija znašala 10,9 mrd EUR, kar je bilo 70 mio EUR manj kot marca, vendar medletno za 180 mio EUR več. Potrošniška posojila so se namreč od marca zmanjšala za 80 mio EUR na 2,8 mrd EUR, vrednost stanovanjskih posojil je narasla za 60 mio EUR na 6,7 mrd EUR. Zmanjšanje dolga je v večji meri posledica manjšega najemanja novih posojil oziroma tudi odplačevanja preostale vrednosti posojil. K temu je pripomogel tudi novembrski (2019) ukrep Banke Slovenije, ki je dodatno uveljavil omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom prebivalcev. Več v prilogi.

Več v prilogi.

Dogodki v naslednjem tednu: slovenski BDP v 2. četrtletju