Trgovina na drobno v juniju že z rastjo

Od 25. do 31. julija 2020

Julijski podatki boljši, gospodarska aktivnost še vedno za desetino nižja

Medletni upad tedenske porabe električne energije se je v drugem tednu julija nekoliko zmanjšal. V prvem tednu julija je bila tedenska poraba električne energije medletno nižja za 10 % (v junija je bila še nižja za okoli 12 %). V drugem tednu se je upad zmanjšal na 9 %. V večini naših najpomembnejših trgovinskih partneric se je medletni upad v drugem tednu julija, glede na prvi teden, zmanjšal (najizraziteje v Franciji in Nemčiji), povečal se je le v Italiji in na Hrvaškem.

Promet tovornih vozil na avtocestah, ki ga izračunava UMAR na podlagi internih poročil družbe DARS je v 2. tednu julija za lanskim letom zaostajal za desetino. Pri tem je pomembno, da je bil obseg prevoženih kilometrov domačih tovornih vozil nižji za 3 %, tujih prevoznikov pa za 12 %. To pomeni, da je predvsem povpraševanje po prevozu v širši regiji še nekoliko šibkejše, medtem ko se domače povečuje.

Polovica terjatev slovenskih podjetij do družb v tujini

Četrtletna publikacija Banke Slovenije z naslovom Finančni računi Slovenije podaja nekoliko širšo sliko povezanosti finančnih tokov med družbami, bankami, drugimi finančnimi posredniki, državo in tujino. Konec prvega četrtletja (31. marec 2020) so imela podjetja (nefinančne družbe) v Sloveniji pri bankah za 8,1 mrd EUR vlog, od tega 88 % pri domačih bankah, preostanek pri tujih. Od 14 mrd EUR terjatev v obliki komercialnih kreditov in predujmov, jih je bila polovica do tujih družb, 39 % pa v okviru lastnega sektorja. Podjetja so bila dolžna (finančna posojila) 22,8 mrd EUR, od česar 9,8 mrd EUR bankam v Sloveniji, 6,6 mrd EUR pa tujini (tujim bankam, podjetjem in izdane obveznice v tujini). Preostanek obveznosti (6,4 mrd EUR) je bil do leasing družb ali pa v obliki posojil družb znotraj skupine. Država je imela ob koncu zadnjega četrtletja za okoli 10 mrd EUR vlog (denarnih presežkov), in sicer skoraj polovico v tujini, 37 % pri centralni banki in 800 mio EUR pri domačih poslovnih bankah. Od 33 mrd EUR izdanih obveznic je bilo 63 % vrednosti le-teh v lasti tujcev, 22 % v lasti centralnih bank (pretežno centralne banke območja evra), 11 % pa v poslovnih bankah. Slovenska gospodinjstva ostajajo zelo varčna, saj so ob 56,5 mrd EUR finančnih sredstvih (od tega 23 mrd EUR bančne vloge, 4,8 mrd EUR gotovine, 16,7 mrd EUR prihrankov v delnicah ali skladih, 7,7 mrd EUR prihrankov v življenjskih zavarovanjih in pokojninskih prihrankih) te v enem letu povečala za 2,5 mrd EUR (+5 %). Obveznosti so se v tem času povečale le za 430 mio EUR, zaradi česar so neto prihranki (finančna sredstva, zmanjšana za obveznosti) znašali 42 mrd EUR, kar je bilo medletno 2 mrd EUR več. Gospodinjstva so bila dolžna 13 mrd EUR, od tega 85 % zneska bankam, 10 % drugim finančnim posrednikom (pretežno lizinške družbe), preostanek pa nefinančnim družbam. V enem letu se je zadolženost povečala za 480 mio EUR. Staranje prebivalstva in ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 (implementirani v 2. polovici marca 2020) so ključno prispevali k pričujočim trendom.

Kljub rasti števila odseljenih, neto priseljevanje

Tudi v 1. četrtletju 2020 so se nadaljevali ugodni trendi v priseljevanju, saj se je v Slovenijo neto priselilo (razlika med priseljenimi in odseljenimi) 2.681 oseb, medtem ko je neto umrlo 1.347 oseb (razlika med številom umrlih in številom živorojenih). Stopnja rodnosti je v enem letu upadla, saj je bilo v 1. četrtletju 2019 rojenega 8,9 otroka na 1.000 prebivalcev, v 1. četrtletju letošnjega leta pa 8,4. Število priseljenih iz tujine je bilo na letni ravni celo nekoliko nižje (-2 %), medtem ko je  število odseljenih v tujino poraslo za 66 %.

Število notranjih selitev se je povečalo za 38 % glede na isto četrtletje lani (29 tisoč), kar je predstavljalo 1,4 % celotnega prebivalstva. Slovenije tako ostaja priljubljena destinacija za regionalne priseljence, saj je bil selitveni prirast tujih državljanov pozitiven (za 3.336), selitveni prirast državljanov Slovenije pa negativen. Iz države se je namreč odselilo 655 državljanov Slovenije več, kot se jih je vanjo priselilo. V 1. aprilu 2020 je število prebivalstva v Sloveniji naraslo na 2.097 tisoč, kar je bilo 1.300 več kot leto prej. Delež tujih državljanov v celotnem prebivalstvu je narasel na 7,6 %. Naraščanje prebivalstva naj bi spodbujalo rast BDP, predvsem prek rasti trošenja priseljeni prebivalcev. 

 

Več v prilogi.