V letu 2023 Analitika GZS po osrednjem, najbolj verjetnem scenariju, ki mu pripisujemo okoli 70-odstotno verjetnost, 1,1-odstotno realno rast BDP, kar bo posledica znatno upočasnjene rasti zasebne potrošnje (+1,5 %; +7 % v 2022) in izvoza (+2,5 %; +8 % v 2022), kar predvsem odraža vpliv visoke ravni cen na realno potrošnjo gospodinjstev doma in v tujini. Bruto investicije naj bi se še povečale in sicer z rastjo (4,0 %), ki je nad zgodovinskih povprečjem. To bo posledica še vedno visokega obsega stanovanjske gradnje in prispevka pomembnih infrastrukturnih projektov (izgradnja 2. tira, tretja razvojna os, obnova železnic) k rasti investicij. Tudi prispevek investicij v stroje in opremo bo še pozitiven, ker tako podjetja lažje povečujejo obseg poslovanja ob hkratnem strukturnem pomanjkanju zaposlenih.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje v Sloveniji je bila novembra realno za 0,7 % višja kot mesec prej, kar je bilo nekoliko več od naših pričakovanj (+0,3 %). Zvišala se je v predelovalnih dejavnostih (za 0,3 %) ter oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za 18,1 %), v rudarstvu pa se je znižala (za 5,0 %). V prvih 11-ih mesecih je bila industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih višja za skoraj 5 % (izstopala je pri visoko tehnoloških sektorjih, kjer je znašala +20 %, kamor spadajo farmacija, elektroindustrija ter letalstvo), v rudarstvu za 24 % (dinamika izkopa premoga je bila v 1. polletju dobra), v energetiki pa nižja za 26 %. Visoka rast industrijske proizvodnje se je v zadnjih treh znanih mesecih (september-november) še okrepila nad 11-mesečnim povprečjem v proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov (+27 %), drugih vozil in plovil (+27 %), električnih naprav (+13 %), tekstilij (+10 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (+10 %), oblačil (+9 %) in pijač (+8 %). Visoka rast je bila verjetno prisotna tudi v farmaciji, vendar so podatki zaupne narave. Dvoštevilčni padci med septembrom in novembrom so bremenili proizvodnjo kovin (-13 %), kemikalij in kemičnih izdelkov (-12 %) ter obdelavo in predelavo lesa (-11 %). Nekoliko nižja je v tem obdobju bila proizvodnja papirja (-8 %), živil (-7 %), nekovinskih mineralnih izdelkov (-5 %) in izdelkov iz gume in plastike (-4 %). Po visoki medletni rasti v avgustu in septembru so negativni trendi zopet zajeli proizvodnjo motornih vozil in prikolic, kjer je bila medletna proizvodnja v zadnjih treh znanih mesecih nižja za 3 %. Vir: Statistični urad RS

Kitajski proizvodni PMI (49,4) se je decembra 2022 zopet nekoliko znižal, ker so v tem mesecu zajezitveni ukrepi proti covid-19 še imeli visoko ekonomsko ceno. Proizvodnja se je glede na november zmerneje znižala, predvsem zaradi manjšega povpraševanja na domačem in tujem trgu kot tudi zaradi začasnega zaprtja nekaterih proizvodnih obratov, nova naročila pa so močneje upadla. Kar je pomembneje je, da so se pričakovanja o prihodnjem poslovanju izboljšala na najvišjo vrednost po februarju 2022. Zaloge polproizvodov in končnih naročil so upadle, kar je načeloma spodbudno za prihodnjo rast proizvodnje. Šesti zaporedni mesec so se dostavni časi poslabšali, medtem ko kitajska podjetja dala prednost tujim naročnikom. Storitveni PMI je na drugi strani že porasel s 46,7 na 48,0, kar pomeni, da so zajezitveni ukrepi imeli manj negativen vpliv na poslovanje storitvenih dejavnosti na Kitajskem. Optimizem o poslovanju v prihodnjih 12 mesecih se je okrepil na najvišjo vrednost po juliju 2021, kar pomeni, da kitajska podjetja pričakujejo vnovičen porast povpraševanja domačih potrošnikov. Vir: Caixin, S&P Global

After reaching the trough in October (-5.3), the economic sentiment index (ESI) strengthened in Slovenia for the second month in a row in December, to a value of 0.8. Its growth was influenced by the improvement of all indicators. In two months, retail trade strengthened by 10 points, consumer confidence by 7, confidence in manufacturing and service activities by 6 points (their impact was greatest due to the composition of the economic climate indicator) and in construction by 5 points. A slightly closer look at the individual questions within five questionnaires reveals that in manufacturing, the expected production (+11) and exports (+8) increased again, while it is positive that stocks of finished products decreased (-3). Order book shrunk by 1 month (from 5 to 4), which means that the company's production will become less stable. In services, assessment of employment growth (+8), assessment of the business situation (+5) and expected demand (+5) improved. December’s confidence indicator was significantly higher than the long-term average in retail trade (+12), construction (+34) and services (+10). In manufacturing, it was lower by 3, and consumer confidence was lower by 9 points. Source: Statistical Office of the Republic of Slovenia

Po doseženem dnu v mesecu oktobru (-5,3) se je indeks gospodarske klime v Sloveniji decembra okrepil že drug zaporedni mesec, in sicer na vrednost 0,8. Na njegovo rast je vplivalo izboljšanje prav vseh kazalnikov. V trgovini na drobno se je v dveh mesecih okrepil za 10 točk, zaupanje potrošnikov je poraslo za 7, zaupanje v predelovalnih in storitvenih dejavnostih za 6 (njun vpliv je bil največji zaradi sestave kazalca gospodarske klime) in v gradbeništvu za 5 točk. Nekoliko podrobnejši pogled v posamezne vprašalnike razkrije, da naj bi se v predelovalnih dejavnostih pričakovana proizvodnja (+11) in izvoz (+8) zopet povečala, pri čemer je pozitivno, da so se zaloge končnih izdelkov znižale (-3). Zagotovljena proizvodnja se je sicer skrčila za 1 mesec (iz 5 na 4), kar pomeni, da imajo proizvodnja podjetja sedaj manj obsežno knjigo naročil. V storitvenih dejavnostih je izstopala rast zaposlovanja (+8), ocena poslovnega položaja (+5) in pričakovanega povpraševanja (+5). Decembra je bil kazalnik zaupanja pomembno višji od dolgoletnega povprečja v trgovini na drobno (+12), gradbeništvu (+34) in storitvenih dejavnostih (+10). V predelovalnih dejavnostih je bil nižji za 3, zaupanje potrošnikov pa je bilo nižje za 9 točk. Vir: Statistični urad RS

Poslovanje družb je bilo kljub ponavljajočim valom omejitvenih ukrepov in izzivi z dobavami ter višjimi cenami vhodnih surovin presenetljivo dobro. Slovensko gospodarstvo je po pandemskem letu 2020 okrevalo v letu 2021 hitreje od območja evra. Močna rast zasebne potrošnje, okrepljen izvoz in obdobja uvedbe ter odprave omejitvenih dejavnikov pri poslovanju v določenih dejavnostih je pomembno vplivalo na vse ključne ekonomske agregate, najbolj pa na prodajo. Pandemija covid-19 je imela še vedno negativne učinke na poslovanje določenih storitvenih dejavnosti v začetku leta 2021. Zaradi rasti vhodnih surovin se je dodana vrednost okrepila relativno manj od prodaje. Neto dobiček se je pomembno okrepil ob nižjih odpisih in prevrednotenjih v energetiki ter boljšem poslovanju v ostalih dejavnostih. Letna poročila o poslovanju za leto 2021 je na AJPES v roku predložilo 69.076 gospodarskih družb (pretežno število teh je bilo družb z omejeno odgovornostjo), kar je bilo za 1,4 % več kot v predhodnem letu. Celotni prihodki so v 2021 v družbah porasli za 23,4 % (oz. za 22,8 mrd EUR) ter so bili višji za eno šestino glede na leto 2019. Zaradi visoke rasti cen energentov (izraziteje v drugi polovici leta 2021) so se stroški blaga, materiala in storitev povečali za 25,8 %. oz. za 18,4 mrd EUR. Stroški materiala so se povečali za 24,1 %, stroški energije pa za 22,8 %. Stroški transportnih storitev so se zaradi dviga cen energentov ter količinsko večjega koriščenja, povečali za 24,1 %. Dodana vrednost v vrednosti 27,7 mrd EUR se je v 2021 okrepila za 15,3 %. Ob veliki rasti dodane vrednosti in razmeroma skromni rasti zaposlovanja se je produktivnost dela izrazito povečala. Dodana vrednost na zaposlenega se je okrepila za 12,5 % na 53 tisoč EUR. Število zaposlenih, merjeno po delovnih urah, se je povečalo za 2,5 % oz. za 13 tisoč oseb.

Gospodarska klima v Sloveniji se je novembra pričakovano okrepila (+3,5 o. t.), vendar je bila intenzivnost rasti precej večja od naše napovedi (+0,4 o. t.). K zvišanju je prispevalo vseh pet posameznih kazalnikov zaupanja: v storitvenih dejavnostih (+1,5 o. t.), v predelovalnih dejavnostih (+1,4 o. t.), med potrošniki (+0,3 o. t.), v trgovini na drobno (+0,2 o. t.) in v gradbeništvu (za 0,2 o. t.). Rast kazalnika pripisujemo padcu cen energentov na veleprodajnih trgih ter pomembnih zagotovilih o alokaciji potrebnih javnih sredstev v 2023 za boj proti energetski draginji. Vir: Statistični urad RS

In the Q3, the real growth of Slovenian GDP decreased to 3.4% year on year (9.7% in the first and 8.3% in the second). Lower year on year growth was expected, but the drop compared to the previous quarter (seasonally and calendar adjusted) is surprising (-1.4%) given our estimate (+0.2%) and first estimate of GDP growth at EU-27 level (+0.2%). According to data available from Eurostat, the drop in Slovenia was the largest among the 14 countries for which data are available, while the median change was +0.25%. At first glance, the data was surprising also due to the fact that many business indicators were higher in the Q3 compared to the Q2 (industrial production, construction works, revenues from services, retail sales, etc.). During this period, household consumption increased by 1.2%, government consumption remained unchanged, and investments in fixed assets increased by 2.6% (of which the growth was particularly high in other buildings and facilities: +3.0 %). The growth of exports of goods and services strengthened from 2.6% in the previous quarter to 3.6%, and imports from 1.4 to 1.8%. The key and only component of GDP that contributed to the drop in GDP at the expenditure method was inventories, which decreased from EUR 874 to EUR 116 million. Inventories are a volatile item and fluctuated between EUR 50 and 400 m in the previous four quarters. This time, these inventories were associated with a drop in value added in trade (-11%), which can only be the result of a reduction in stocks in this sector, most likely in retail of crude oil derivatives, motor vehicles or distribution. According to the GDP production method, (real) value added in manufacturing increased by 1% q-o-q (+1.2% previously), in construction by 3.3%, in ICT activities by 2.3% and in other service activities by 1%. Value added dropped slightly only in professional, scientific and technical activities (-0.7%) among major sectors. Source: Statistical Office of the Republic of Slovenia

V tretjem četrtletju se je realna rast slovenskega BDP medletno znižala na 3,4 % (9,7 % v prvem in 8,3 % v drugem). Nižja rast na medletnem nivoju je bila pričakovana, vendar je padec glede na predhodno četrtletje (podatek, prilagojen za sezono in koledar) presenetljiv (-1,4 %), tako glede na našo napoved (+0,2 %) kot na podatke o spremembi na nivoju EU-27 (+0,2 %). Po dosegljivih podatkih na Eurostatu je bil padec v Sloveniji med 14-imi državami, za katere so podatki na voljo, največji, medtem ko je srednja sprememba (mediana) znašala +0,25 %. Na prvi pogled je bil podatek presenetljiv tudi zaradi dejstva, da so bili številni poslovni indikatorji poslovanja v tretjem četrtletju glede na drugo četrtletje višji (industrijska proizvodnja, gradbena dela, prihodki v storitvah, prodaja na drobno ipd.). Potrošnja gospodinjstev je v tem obdobju porasla za 1,2 %, potrošnja države je ostala nespremenjena, investicije v osnovna sredstva pa so porasle za 2,6 % (od tega je bila rast še posebej visoka pri drugih zgradbah in objektih: +3,0 %). Rast izvoza blaga in storitev se je okrepila s 2,6 % v predhodnem četrtletju na 3,6 %, uvoza pa s 1,4 na 1,8 %. Ključna in edina komponenta BDP, ki je prispevala k padcu BDP na izdatkovni ravni, so bile zaloge, ki so se zmanjšale s 874 na 116 mio EUR. Zaloge so volatilna postavka in nihanja na nivoju med 50 in 400 mio EUR so bila prisotna tudi v predhodnih štirih četrtletjih. Te zaloge so bile tokrat povezane s padcem dodane vrednosti v trgovini (-11 %), kar je lahko posledica le znižanja zalog v tej dejavnosti, najverjetneje v dejavnosti prodaje naftnih derivatov, motornih vozil ali pa distribuciji. Po proizvodni metodi BDP se je (realna) dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih povečala za 1 % (+1,2 % v predhodnem), v gradbeništvu za 3,3 %, v IKT dejavnostih za 2,3 % in v drugih storitvenih dejavnostih za 1 %. S padcem so se soočili le v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (-0,7 %). Vir: Statistični urad RS

Poslovno zaupanje za prihodnje leto je v evropskih državah nižje kot je bilo med finančno krizo 2008-09 in na vrhuncu pandemije, kaže 30. izdaja letne ekonomske raziskave Eurochambres (Eurochambres Economic Survey), evropskega združenja zbornic, katerega članica je tudi Gospodarska zbornica Slovenije. Kot ključne izzive podjetja v Evropi izpostavljajo zaskrbljenost glede dostopnosti energije in surovin po sprejemljivih cenah, pomanjkanje ključnih znanj in veščin pri zaposlenih ter visoka uskladitev stroškov dela. V anketi je sodelovalo več kot 42.000 podjetij iz 25 evropskih državah. Poslovno zaupanje v Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami EU na najnižji ravni. Ob tem je potrebno opozoriti, da je bila zgodovinska raven pesimizma v Sloveniji običajno večja kot v drugih evropskih državah.