Sestavljeni PMI v območju evra se je v oktobru znižal (s 47,2 na 46,5), kar predstavlja peto zaporedno krčenje aktivnosti in najnižjo raven aktivnosti v zadnjih 35-ih mesecih, pri čemer sta se tako predelovalni kot storitveni sektor hkrati skrčila tretjič zapored letos. Sektorski PMI v Evropi je pokazal, da je bila rast prisotna le v programski opremi in storitvah ter drugih finančnih storitvah. Do padca obsega prodaje je tako prišlo v 18-ih od 20-ih sektorjev. Z največjimi padci so se soočali v papirni industriji, proizvodnji gradbenih materialov, kovinski industriji, avtomobilski industriji in strojegradnji. Nova naročila so se povečala samo farmacevtski industriji in zdravstvenih storitvah, medtem ko so najbolj upadla v papirni industriji, kovinski industriji, v proizvodnji gradbenih materialov ter strojev in naprav.

Izrazito visok padec blagovnega izvoza Slovenije v septembru (-11 % medletno, od tega -15 % na trge EU) je bil skladen z našimi pričakovanji (-10 %) in odraža predvsem nižjo ceno surovin in energentov (te v večji meri tudi uvažamo) kot tudi nižjo količino le-teh porabljenih v regiji. Po podatkih za prvih 8 mesecev se je povprečna dosežena izvozna cena izdelka na trge EU (56 % vrednosti izvoza in 2/3 dodane vrednosti izvoza v Sloveniji proizvedenega blaga) povečala za dobre 4 %, medtem ko je bila povprečna uvozna cena izdelka nespremenjena. To pomeni, da so se pogoji menjave za slovensko gospodarstvo pomembno izboljšali in s tem blažijo padec proizvedenih in izvoženih količin. Kljub temu se je pri določenih pomembnih proizvodih povprečna uvozna cena povečala bolj kot izvozna, kar velja za medicinske in farmacevtske proizvode (uvozna cena: +8 %; izvozna cena: -1 %) in cestna vozila (uvozna cena: +15 %; izvozna cena: +6 %), obratno pa velja za industrijske in splošne stroje, kjer so se izvozne cene povečevale hitreje od uvoznih. To je povezano s tem, da proizvajamo predvsem generična zdravila, katerih cena se ne povečuje, pri vozilih pa uvažamo predvsem vozila višje vrednosti od tistih, ki jih izdelujemo in izvažamo.

Septembra se je medletni padec porabljene količine električne energije nekoliko ublažil, in sicer predvsem zaradi manjšega padca pri poslovnih subjektih (-7 % medletno), medtem ko se je padec v gospodinjstvih povečal (-9 %). Po dveh mesecih krepitve se je indeks gospodarske klime v Slovenije spet rahlo znižal.

V letu 2023 pričakujemo 1-odstotno realno rast BDP (9-odstotno nominalno, precej podobno kot v 2022), pri čemer je prav ocena o polletni rasti BDP v Sloveniji znana (+1,1 %), glavnina podatkov o poslovanju gospodarstva v 3. četrtletju in začetku 4. pa so šibki, še posebej tisti o industrijski proizvodnji, izvozu na trge EU, trgovini na drobno, storitvah, turizmu kot tudi kazalniki razpoloženja (gospodarska klima, sestavljeni PMI v območju evra). Na drugi strani je Fiskalni svet RS ocenil, da naj bi država za namene odpravljanja škode po poplavah v letu 2023 namenila 600 mio EUR (okoli 1 % BDP), kar znižuje verjetnost, da bi bila rast v 2023 nižja. Vseeno pa naj bi glavnina pozitivnih učinkov zaradi obnove prizadetih območij bila prisotna v 2024-2026. Glede na našo spomladansko oceno (april 2023) smo znižali oceno realne rasti BDP v letu 2023 za 0,5 o. t., jo ohranili za leto 2024 ter nekoliko prilagodili dinamiko v letih 2025 in 2026 (za 0,3 o. t. nižja rast v prvem in za 0,3 o. t. višja rast v drugem letu). V obdobju 2024-2026 pričakujemo povprečno letno 2,5-odstotno realno rast in okoli 5,8-odstotno nominalno, kar je realno nekoliko manj kot v obdobju predhodnih 7 let (3,2 % je znašala med 2016 in 2022), vendar nominalno podobno. Ključna dva razloga za zmernejšo oceno rasti sta naslednja: visoka zaposlenost (manjša verjetnost rasti kot smo ji bila priča v preteklosti) in nadpovprečna inflacija v 2024-2025, predvsem zaradi naše ocene o višjih cenah naftnih derivatov ter manj ugodnih stroškov zadolževanja, ki bodo predvsem vplivali na prehod od ekspanzivne fiskalen politike (2023-2024) v nekoliko bolj restriktivno (2025-2026).

Po septembrski anketi Analitike GZS »Evropska anketa ekonomskega okolja v 2024« so anketirana podjetja, ob umirjanju gospodarske aktivnosti, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ključne poslovne parametre za leto 2024 ocenila precej pesimistično - vključno s prodajo, investicijami in splošnimi pogoji zaposlovanja. Ocene za poslovno leto so le nekoliko boljše kot tiste, ki so jih podjetja podale v septembru 2022, ko smo jih vprašali o pričakovanjih za leto 2023. Kljub temu pa se še vedno soočajo z visokimi cenami energentov, višjo inflacijo ter zvišanjem obrestnih mer s strani centralnih bank, kar se že odraža v ekonomskih kazalcih.

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila avgusta v Sloveniji za 1,2 % nižja kot v juliju, ko je sicer na mesečni ravni po reviziji podatkov upadla za kar 8 %. Pred tem je bila znana predhodna ocena, da je bil julijski padec precej nižji, pri 2,5 %, kar zbuja visok dvom v kakovost statistike na področju industrijske proizvodnje. V prvih osmih mesecih je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje za skoraj 5 % nižja kot v istem obdobju lani. Nižja je bila tako v predelovalnih dejavnostih (-3,5 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje, še zlasti pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-35,1 %) ter v rudarstvu (-24,6 %). Preventivna zaustavitev v NEK-u bo zelo verjetno vplivala na še večji padec proizvodnje v oktobru in morda še v naslednjih mesecih.

Cene polproizvodov v evropski industriji so se v avgustu še zniževale, vendar podatki za mesec september nakazujejo na ponovno rast cen nekaterih pomembnih industrijskih surovin kot tudi naftnih derivatov. V danem trenutku je cena sodčka nafte za okoli 10 USD nižja kot pred tednom dni, vendar razglasitev vojnih razmer v Izraelu izrazito povečuje verjetnost ponovnega dviga cen do 100 USD ali morda še višje, predvsem zaradi izrazito visokega tveganja širšega vojaškega spopada v regiji in zapletenih nacionalnih zavezništev. Rast geopolitičnega tveganja tudi znižuje vrednost evru, kar dodatno bremeni evropske kupce surovin.

Gospodarske družbe v Sloveniji ki so v letu 2022 ustvarile 30 mrd EUR bruto dodane vrednosti, kar je bila rekordna zgodovinska vrednost oziroma 57 % celotne v nacionalnem gospodarstvu. Čisti prihodki od prodaje so tako zaradi visoke realne rasti kot rasti cen dosegli v 2022 novo najvišjo vrednost (140 mrd EUR) in so se tako v enem letu okrepili za skoraj 26 mrd EUR, kar je bilo celo več od visoke rasti v predhodnem letu (+21,5 mrd EUR) . Glede na leto 2019, so bili čisti prihodki od prodaje višji za 40 %. Desetletna povprečna rast prodaje je sicer znašala 6,8 %, kar pomeni, da je rast prodaje v zadnjih dveh zaključenih poslovnih letih za 3,3-krat presegala povprečno rast glede na 10-letno obdobje. Zaradi relativno višje rasti stroškov blaga, materiala in storitev (+27 %) od kosmatega donosa od poslovanja (+22 %) se je bruto marža znižala že drugo zaporedno leto, tokrat za 2,8 odstotne točke na 20,6 %.

Podatki iz nefinančnih sektorskih računov za prvo polletje 2023 so pokazali, da se je stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev v 1. polletju bistveno povečala, kar pojasnjuje šibko realno rast domače potrošnje, kljub razmeroma močni rasti plač in medletnem prirastu zaposlovanja. Septembrska mesečna inflacija je bila v skladu z našimi pričakovanji (+0,3 %) in nadaljevanje tega trenda do konca leta pomeni 7,9-odstotno povprečno inflacijo v letu 2023.