Objave v zadnjih dveh tednih so bile v povprečju pozitivne in nad pričakovanji. Izstopal je podatek o visoki rast BDP v Sloveniji, ki se je v 2. četrtletju glede na prvega povečal za 1,4 % in je tako že štiri četrtletja močno presegal spremembo BDP na ravni EU-27. Ob tem je presenetljiva tudi 1,6-odstotna rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, ki je bila s tem celo najvišja v zadnjih šestih četrtletjih. Povezanost gibanja dodane vrednosti z porabo električne energije se je zmanjšala, pri čemer je pri tem imel učinek tudi zapoznela uskladitev cen pri proizvajalcih v industriji, ki je izvirala še iz lanske visoke rasti cen surovin in energentov. Rast gradbenih investicij se še krepi, zaskrbljujoč pa je padec pri investicijah v drugo opremo in stroje, ki so se na ravni države znižale že četrto zaporedno četrtletje.
Skromna julijska deflacija v območju evra odraža predvsem padec cen izdelkov, medtem ko se cene storitev umirjajo manj. Večmesečni trend padanja cen surovin se je v juliju prekinil, saj so cene nafte pridobile okoli 5 %, kar vnovič ustvarja nelagodje med potrošniki in nosilci denarne politike. Opazna rast cen prevozov ladijskih kontejnerjev iz Kitajske v ZDA in Evropo kaže na ponovno rast uvoza blaga, pri čemer vse bolj izstopa blago z višjo dodano vrednostjo – elektronske komponente in drugi proizvodi, povezani s prehodom v elektrifikacijo in električna vozila. Junija se je medletna vrednost izvoza blaga Slovenije na trge EU-27 še tretji zaporedni mesec znižala, količinsko (merjeno po teži) pa deseti zaporedni mesec (od oktobra 2022), kar odraža povezanost slovenske industrije s šibkostjo proizvodnje in potrošnje na evropskem trgu.
Kazalnik gospodarske klime v EU-27 je upadel tudi v juliju (-0,5) in je bil tako 6,4 o. t. pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj je v tem obdobju porasel na Danskem (+17,5 o. t.), Malti (+12,1 o. t.) in v Grčiji (+7,3 o. t.), upadel pa v Luksemburgu (-12,3 o. t.) in Sloveniji (-6,7 o. t.). V predelovalnih dejavnostih je bilo razpoloženje v EU-27 glede na začetek leta nižje za 7,9 o. t. V tržnih storitvenih dejavnostih je bil indikator nižji za 1,7 o. t. glede na začetek leta. Najbolj se je znižal na Hrvaškem (-7,4 o. t.) in v Sloveniji (-7,1 o. t.).
Okoli 185 tisoč subjektov malega gospodarstva ustvari 57 % dodane vrednosti.
V območju evra je nedavni spomladanski vzpon rasti v drugem četrtletju izgubil zagon, saj je vse večji upad indikatorja v proizvodnji spremljala počasnejša rast v storitvenem sektorju. Prednost šibke gospodarske slike v območju evra je, da se zmanjšujejo inflacijski pritiski pri energentih in surovinah.
Ločiti je treba med preteklo in dinamično bonitetno oceno ter splošnim gospodarskim stanjem v gospodarstvu in situacijo pri povsem konkretnem podjetju.
V zadnjih dveh tednih je pozitivno izstopal podatek o padcu medletne inflacije v ZDA na 3 % in tudi umiritvi osnovne inflacije. V Evropi ni prišlo do pomembnih sprememb v gospodarstvu in stanja lahko opišemo kot stagnacijo oziroma zmerno rast gospodarstva zaradi storitvenih dejavnostih. Kompleksne visoko tehnološke industrijske dejavnosti beležijo rasti, sledi panoga financ in tehnološke opreme ter industrijskih storitev. V drugih dejavnostih beležijo padce proizvodnje, ki pa so izrazitejši v energetsko intenzivnih dejavnostih.
Cenovna gibanja v Sloveniji ostajajo izrazito močna in le ugoden prispevek nižjih cen naftnih derivatov znižuje letno inflacijo, medtem ko je bila ta v zadnjih dveh mesecih dvakrat zapored višja od 1 odstotka. To povečuje tudi verjetnost, da bo rast cen trajala dlje časa in bo višja, saj se plače usklajujejo z zamikom. Cenovna gibanja sicer prispevajo tudi k rasti prihodkov države, ki so v 1. četrtletju leta porasli precej močno. Šibki junijski podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra povečujejo pričakovanja o padcih industrijske proizvodnje v prihodnjih mesecih, kjer pod udarom ostajajo energetsko intenzivne dejavnosti.
Največjih 100 družb energetske dejavnosti v letu 2022 po ustvarjenem celotnem prihodku.
Cene elektrike so se v 2023 umirile, vendar še vedno predstavljajo višji delež stroškov v strukturi odhodkov kot pred energetsko krizo.