Največjih 100 družb energetske dejavnosti v letu 2022 po ustvarjenem celotnem prihodku.

Cene elektrike so se v 2023 umirile, vendar še vedno predstavljajo višji delež stroškov v strukturi odhodkov kot pred energetsko krizo.

Finančni rezultati družb so bili v 2022 pod pričakovanimi, saj so se povečali predvsem prihodki od prodaje, medtem ko sta bili rasti dodane vrednosti in EBITDA precej šibkejši.

Nižja inflacija v območju evra od pričakovane je dobra novica za pričakovanja o normalizaciji denarne politike v območju evra, vendar je en mesec še premalo, da bi spremenil okoliščine odločanja ECB. Dvigovanja obrestnih mer na kratkem delu krivulje je tako še pričakovati. Kljub temu je bila inflacija v Sloveniji precej višja od pričakovane in je bila po metodologiji HICP na letni ravni enako visoka kot v Italiji (8,1%). 6-mesečni Euribor je presegel 3,7 % in je najvišje po letu 2008. Cenovna gibanja pri surovinah in energentih kažejo, da se proizvodna inflacija umirja oziroma bi lahko celo vodila v zniževanje določenih cen proizvodov, medtem ko pri storitvah to preprečuje omejena ponudba delovne sile in izjemna rast povpraševanja po turističnih in prostočasnih storitvah.

Gospodarska rast v Sloveniji je ohranila podobno dinamiko kot v predhodnem četrtletju, kar je bilo povezano z visoko rastjo v storitvenih sektorjih (turizem in gostinstva izrazito izstopata) in gradbeništvu, kar je prikrilo padce v industriji. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji je v maju ostalo precej podobno kot v aprilu. Ponovna rast kitajskega gospodarstva ni prispevala k rasti cen surovin, energentov in večanju povpraševanja po evropskem blagu, ker je trošenje usmerjeno predvsem v domače storitve. Nižje cene energentov ugodno vplivajo na tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji in tudi Evropi, kar je predvsem povezano z nižjimi cenami zemeljskega plina ter tudi drugih energentov. Vseeno pa navedene pocenitve niso vplivale na dvig industrijske proizvodnje, saj podjetja znižujejo svoje zaloge tako zaradi manjših nakupov izdelkov s strani potrošnikov kot zaradi vse dražjega financiranja zalog. 3-mesečni Euribor je že blizu 3,5 %.

Koliko bo 3-mesečni Euribor čez 1 leto? Izziv za poslovodstvo: Smo srednje veliko podjetje, ki je umeščeno v sredino verige vrednosti. Smo v fazi načrtovanja potrebnih finančnih virov za financiranje obratnega kapitala in investicij v prihodnjem srednjeročnem obdobju. To moramo narediti, da lahko oblikujemo predlog upravi glede izplačila dela bilančnega dobička, ustvarjenega v preteklem letu. V preteklih letih smo optimizirali upravljanje obratnega kapitala, ker so bili naši kupci v tujini ter delno doma naklonjeni krajšim plačilnim rokom za prodano blago, prav tako pa so bili naši ključni dobavitelji v tujini (velike multinacionalke) naklonjeni podaljševanju naših plačilnih rokov. Rastoč Euribor je naklonjenost obeh skupin pri plačilnih rokih zmanjšal oz. spet lahko dosegamo boljše cenovne nabavne pogoje v primeru takojšnjega plačila in boljše prodajne cene v primeru podaljšanih plačilnih rokov kupcev. Ali lahko zaupamo forward krivulji 3-mesečnega Euriborja, da bo ta vrh dosegel v oktobru pri 3,7 % in se bo kasneje z njegovim zniževanjem zopet zmanjšala potreba po financiranju obratnega kapitala? Za financiranje obratnega kapitala se moramo namreč zadolževati, obrestna mera pa je sestavljena iz 3-mesečnega Euriborja in pribitka.

Glede na aprilske cene surovin Svetovna banka v preostanku letošnjega leta pričakuje podobno raven cen. V prvih letošnjih štirih mesecih se je večji padec cen že zgodil. V preostanku leta naj bi se cene energetskih surovin zvišale za dobra 2 %, cene ne-energetskih pa znižale za dobre 3 %, med njimi cene kmetijskih surovin za 2,2 %, cene industrijskih surovin pa zvišale za 1 %. Cene gnojil naj bi se znižale še za 9 %, kovin in mineralov za 5 %.

Podatki o dinamiki dodane vrednosti, EBITDA in produktivnosti dela gospodarskih družb v Sloveniji za leto 2022, ki jih je razkril Ajpes (temeljijo na nerevidiranih in nekonsolidiranih finančnih izkazih), so bili presenetljivo skromni, še posebej, če jih primerjamo z nominalnim gibanjem BDP ali podatkov iz nefinančnih računov. K temu je pomembno prispevalo tudi slabše poslovanje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Marčevski podatki o industrijski proizvodnji so bili nekoliko boljši od naših ocen, vendar je bila v 1. četrtletju ta medletno še vedno nižja za 4,6 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,5 %. V zadnjih pa se veča razlika med dejavnostmi, ki poslujejo še vedno precej slabše in tistimi z visoko rastjo poslovanja (farmacija, letala).

Svetovno gospodarstvo je v aprilu doseglo visoko raven optimizma, vendar predvsem storitven del, ki sicer predstavlja dve tretjini dodane vrednosti. To je posledica visoke naklonjenosti svetovnih potrošnikov h konzumaciji turističnih in prostočasnih storitev, kar hkrati vpliva na ohranitev storitvenega dela inflacije. Ob tako visokem povpraševanju namreč ponudniki ne čutijo nižjega povpraševanja ob zviševanju cen oziroma so manj naklonjeni k strategiji povečevanja tržnega deleža, bolj pa k strategiji povečevanja bruto marž. Višje obrestne mere bodo vse bolj vplivale na zadržanost pri nakupih investicijskih (nepremičnine) in trajnih dobrin (vozila) v gospodarstvih, kjer je financiranje teh nakupov z odloženim financiranjem bolj pogosto.

Gospodarski obeti v območju evra so se v aprilu močno okrepili, saj je sestavljeni PMI presegel vrednost 54, vendar predvsem na račun storitev, medtem ko se industrija še ne krepi. V ZDA se tudi zadnja sicer že krepi. Po pričakovanjih se cene prevozov ladijskih kontejnerjev zopet povečujejo, kaj odraža večanje izvoza Kitajske na svetovne trge. Nekoliko bolj ugodni pogoji menjave, ki se odražajo v nižjih cenah surovin in fosilnih goriv so v februarju prispevali k prvem pozitivnem trgovinskem presežku EU-27 pri blagu po juliju 2021. Kaj lahko naredi spremenjena statistična obravnava dokapitalizacije energetskih družb, najbolje pokaže javno-finančni primanjkljaj, ki je bil v lanskem letu v Sloveniji že na Maahstritski meji, pri 3 % BDP.