Industrija že drugo leto zapored z izrazito pesimističnimi pričakovanji, tudi za leto 2024, po anketi Analitike GZS

Industrija že drugo leto zapored z izrazito pesimističnimi pričakovanji, tudi za leto 2024, po anketi Analitike GZS

Po septembrski anketi Analitike GZS »Evropska anketa ekonomskega okolja v 2024« so anketirana podjetja, ob umirjanju gospodarske aktivnosti, predvsem v predelovalnih dejavnostih, ključne poslovne parametre za leto 2024 ocenila precej pesimistično - vključno s prodajo, investicijami in splošnimi pogoji zaposlovanja. Ocene za poslovno leto so le nekoliko boljše kot tiste, ki so jih podjetja podale v septembru 2022, ko smo jih vprašali o pričakovanjih za leto 2023. Kljub temu pa se še vedno soočajo z visokimi cenami energentov, višjo inflacijo ter zvišanjem obrestnih mer s strani centralnih bank, kar se že odraža v ekonomskih kazalcih.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 41. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 41. teden 2023

Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila avgusta v Sloveniji za 1,2 % nižja kot v juliju, ko je sicer na mesečni ravni po reviziji podatkov upadla za kar 8 %. Pred tem je bila znana predhodna ocena, da je bil julijski padec precej nižji, pri 2,5 %, kar zbuja visok dvom v kakovost statistike na področju industrijske proizvodnje. V prvih osmih mesecih je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje za skoraj 5 % nižja kot v istem obdobju lani. Nižja je bila tako v predelovalnih dejavnostih (-3,5 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje, še zlasti pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-35,1 %) ter v rudarstvu (-24,6 %). Preventivna zaustavitev v NEK-u bo zelo verjetno vplivala na še večji padec proizvodnje v oktobru in morda še v naslednjih mesecih.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 40. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 40. teden 2023

Cene polproizvodov v evropski industriji so se v avgustu še zniževale, vendar podatki za mesec september nakazujejo na ponovno rast cen nekaterih pomembnih industrijskih surovin kot tudi naftnih derivatov. V danem trenutku je cena sodčka nafte za okoli 10 USD nižja kot pred tednom dni, vendar razglasitev vojnih razmer v Izraelu izrazito povečuje verjetnost ponovnega dviga cen do 100 USD ali morda še višje, predvsem zaradi izrazito visokega tveganja širšega vojaškega spopada v regiji in zapletenih nacionalnih zavezništev. Rast geopolitičnega tveganja tudi znižuje vrednost evru, kar dodatno bremeni evropske kupce surovin.

Poslovanje gospodarstva v letu 2022: Skromna rast dodane vrednosti ob visoki rasti cen

Poslovanje gospodarstva v letu 2022: Skromna rast dodane vrednosti ob visoki rasti cen

Gospodarske družbe v Sloveniji ki so v letu 2022 ustvarile 30 mrd EUR bruto dodane vrednosti, kar je bila rekordna zgodovinska vrednost oziroma 57 % celotne v nacionalnem gospodarstvu. Čisti prihodki od prodaje so tako zaradi visoke realne rasti kot rasti cen dosegli v 2022 novo najvišjo vrednost (140 mrd EUR) in so se tako v enem letu okrepili za skoraj 26 mrd EUR, kar je bilo celo več od visoke rasti v predhodnem letu (+21,5 mrd EUR) . Glede na leto 2019, so bili čisti prihodki od prodaje višji za 40 %. Desetletna povprečna rast prodaje je sicer znašala 6,8 %, kar pomeni, da je rast prodaje v zadnjih dveh zaključenih poslovnih letih za 3,3-krat presegala povprečno rast glede na 10-letno obdobje. Zaradi relativno višje rasti stroškov blaga, materiala in storitev (+27 %) od kosmatega donosa od poslovanja (+22 %) se je bruto marža znižala že drugo zaporedno leto, tokrat za 2,8 odstotne točke na 20,6 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 39. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 39. teden 2023

Podatki iz nefinančnih sektorskih računov za prvo polletje 2023 so pokazali, da se je stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev v 1. polletju bistveno povečala, kar pojasnjuje šibko realno rast domače potrošnje, kljub razmeroma močni rasti plač in medletnem prirastu zaposlovanja. Septembrska mesečna inflacija je bila v skladu z našimi pričakovanji (+0,3 %) in nadaljevanje tega trenda do konca leta pomeni 7,9-odstotno povprečno inflacijo v letu 2023.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 38. teden 2023

Gospodarska klima v Sloveniji se je drug zaporedni mesec skromno povečala, kar je pozitivno presenečenje. Izrazito se je okrepilo v gradbeništvu, kar je povezano tudi z deli za odpravo posledic naravne katastrofe. Nekoliko presenetljivo se še vedno krepijo tudi cene stanovanjskih nepremičnin, kljub visoki rasti stroškov financiranja nakupov. Vseeno se število transakcij niža, kar bi lahko naznanjalo preobrat (zmeren padec) v prihodnjih četrtletjih. Rast izplačanih bruto plač pri pravnih osebah se ohranja blizu 10 %, medtem ko se je trg dela v juliju nekoliko ohladil.

Analitika GZS: Kratka spletna anketa Gospodarska pričakovanja 2024 – vabljeni k sodelovanju

Analitika GZS: Kratka spletna anketa Gospodarska pričakovanja 2024 – vabljeni k sodelovanju

Nižji obseg industrijske proizvodnje, ohlajanje storitvenega sektorja, višje obrestne mere in visoka inflacija pomembno vplivajo na poslovanje slovenskih podjetij. Zato vas naprošamo, da z nami delite svoj pogled na spremembe pri nekaterih ključnih poslovnih kategorijah v letu 2024. Anketa bo vključena v mednarodno poročilo Eurochambres, evropskega združenja zbornic. S sodelovanjem lahko pridobite tudi poročilo o pričakovanjih na drugih evropskih trgov.

Rešitve iz primeža visoke zadolženosti

Rešitve iz primeža visoke zadolženosti

Visoka zadolženost v času višjih obrestnih mer.

Pričakovan skromen odboj cen surovin v zadnjem četrtletju

Pričakovan skromen odboj cen surovin v zadnjem četrtletju

Šibkost v predelovalni dejavnosti in negotovost v makroekonomskem okolju znižujeta pričakovano rast cen surovin.

Ugodno gibanje BDP v 1. polovici leta vliva zmerni optimizem v nadaljevanju leta

Ugodno gibanje BDP v 1. polovici leta vliva zmerni optimizem v nadaljevanju leta

Rast BDP je zaznamovana z izrazitim krčenjem obsega zalog in uvoza. Krčenje visokih zalog pretekle proizvodnje omogoča nadomeščanje manjšega uvoznega povpraševanja in ohranitev rasti končne potrošnje.