Čisti prihodki od prodaje so v letu 2023 neznatno porasli (0,1 %), in sicer za 153 mio EUR na 141 mrd EUR, po dveh predhodnih letih visoke povprečne rasti (22 %). Prodaja na zaposlenega je zaradi relativnega povečanja števila zaposlenih (+2,3 %) nekoliko upadla (-2,1 %), in sicer na 258 tisoč EUR. Kosmati donos od poslovanja (144,4 mrd EUR) se je v nasprotju z rastjo prodaje (+153 mio EUR) znižal, in sicer za 517 mio EUR. To je bilo predvsem posledica visokega znižanja drugih poslovnih prihodkov (-431 mio EUR). Vrednost prihodkov iz naslova subvencij je na drugi strani porasla za 250 mio EUR.

Industrijska proizvodnja v predelovalni dejavnosti v Sloveniji je oktobra (+2 %) po septembrski 2,5-odstotni rasti ponovno porasla na mesečnem nivoju. Merjeno po namenskih skupinah je oktobra glede na predhodni mesec najbolj porasla proizvodnja proizvodov za široko rabo (+4 %; hrana, pijača, zdravila itn.). Drugi mesec zapored je za pol odstotka porasla proizvodnja proizvodov za vmesno rabo, kjer je bila prisotna 3-odstotna rast proizvodnje energentov in 0,2-odstotna proizvodnja surovin. Proizvodnja proizvodov za investicije je porasla za skromnih 0,2 % (stroji in oprema). Proizvodnja izdelkov za vmesno porabo je bila oktobra za okoli 13 % nižja kot v 2021, presenetljivo šibka je tudi rast v proizvodih za investicije, kar odraža šibke investicije v evropski industriji.

Po petih zaporednih četrtletij zniževanje cen električne energije za poslovne odjemalce, so te v 3. četrtletju prvič porasle, in sicer za 3,6 % glede na 2. četrtletje, na 168 EUR/MWh (brez DDV). Na letni ravni so bile še vedno nižje za dobro petino. Pri zemeljskem plinu cene precej bolj nihajo in so bile v 3. četrtletju (50 EUR/MWh brez DDV) višje za 4,5 % glede na drugega, na letni ravni pa so bile nižje za 13 %. Aktualne cene na veleprodajnih trgih zemeljskega plina in električne energije v 4. četrtletju nakazujejo na še nekoliko višje cene.

V Sloveniji je povprečna gospodarska rast v zadnjih osmih letih (2016-2023) znašala 3,2 %. V letu 2024 pričakujemo 1,5-odstotno realno (4,3-odstotno nominalno) ter v letu 2025 2,5-odstotno rast. Na nižjo oceno rasti za tekoče leto vpliva skupek razlogov. Eden izmed njih je tudi povsem statistične narave, saj se je prva ocena o rasti BDP v letu 2023 zvišala za 0,5 odstotne točke, kar pomeni višjo osnovo za rast v letu 2024, pri čemer je bila naša spomladanska ocena pripravljena še na predpostavki nižje predhodne rasti. V celotnem obdobju 2024-2027 pričakujemo, da bo povprečna realna rast BDP znašala 2,2 %, nominalna rast pa okoli 5,1 %, kar je nekoliko manj kot v obdobju predhodnih osmih let (realno: 3,2 %; nominalno 6,4 %). Ključen dejavnik, ki naj bi prispeval k nekoliko višji nominalni oceni rasti, je visoka zaposlenost (čeprav je rast manjša kot v preteklosti), ki naj bi vplivala na povišano rast plač in inflacijo v 2024-2025. Ta bo predvsem posledica višjih cen storitev.

Zaupanje potrošnikov v Sloveniji je v novembru na mesečni ravni minimalno upadlo, vendar je bilo najnižje v zadnjih 8-ih mesecih. K mesečnemu poslabšanju ocene zaupanja potrošnikov je vplivala manjša pripravljenost potrošnikov za nakupe v prihodnjih 12-ih mesecih (-4 o. t.) in minimalen padec ocene sedanjega finančnega stanja v gospodinjstvu. Zadnje je glede na rast realnih dohodkov (nominalna rast, prilagojena za inflacijo) presenetljivo. Dvignila se je ocena o ravni brezposelnosti v prihodnjih 12-ih mesecih (+3 o. t.), in sicer na najvišjo raven po januarju 2023. Na drugi strani se umirjajo pričakovanja o prihodnji rasti cen. V novembru je le še dobra četrtina slovenskih potrošnikov (-7 o. t. glede na predhodni mesec) pričakovala hitrejšo rast cen. 46 % jih je pričakovalo enako stopnjo rasti cen (+5 o. t.), šestino nižjo stopnjo rasti (+3 o. t.) in desetina potrošnikov nespremenjene cene (-1 o. t.).

Gospodarska raziskava Eurochambres 2025 (EES2025), ki temelji na vpogledih 42.000 podjetij iz 27 držav, razkriva, da se evropski podjetniki pripravljajo na še eno zahtevno leto. Visoki stroški dela, vztrajno pomanjkanje spretnosti in naraščajoče regulativno breme so navedeni kot glavni grožnji že tako krhki konkurenčni prednosti Evrope.