Analitika GZS

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. oktobra do 8. novembra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 26. oktobra do 8. novembra 2019

Septembrski izvoz blaga je bil medletno višji za 15,2 %, uvoz pa za 13,6 %, kar lahko pripišemo tako pozitivnemu koledarskemu učinku (medletna rast je bila avgusta zato precej nizka: +4,9 %), učinku višanja trgovinske dejavnosti z zdravili ter večjemu izvozu drugega blaga. V prvih devetih mesecih letošnjega leta se je rast izvoza blaga okrepila na 9,6 % (do avgusta še 8,9 %), uvoza pa za 11,8 % (do avgusta še 11,3 %). Če pogledamo le trende v septembru, lahko ugotovimo, da je k visoki rasti blagovne menjave največ prispevala visoka rast blagovne menjave s Švico. Pomembneje so k rasti prispevale še višje vrednosti izvoza v Srbijo in Rusijo ter uvoza iz Turčije in Kitajske. V prvih osmih mesecih je Švica prispevala k polovici prirasta k skupni blagovni menjavi, Hrvaška 9 %, Rusija 5,8 %, Italija 4,8 % ter Grčija 4,4 %. Po produktnih skupinah so k skupaj 10,3-odstotni rasti blagovne menjave najbolj prispevali farmacevtski izdelki (55 %), katerim je sledila nafta (13 %), električna energija (4,3 %) ter plin (2,3 %). To so pretežno proizvodi, ki pri nas niso proizvedeni (del izvoženih zdravil sicer je; družba Krka je namreč v prvem polletju povečala prodajo na tujih trgih za 30 mio EUR, kar je sicer daleč manj od dodatnih 2 mrd EUR večjega izvoza farmacevtskih proizvodov v tem obdobju) ali pa je delež dodane vrednosti v izvozu izrazito nizek (električna energija, nafta in plin) in je predvsem vezan na logističen prenos blaga preko slovenskih meja. Tako kar tri četrtine izvoza oz. menjave ne predstavlja ekonomsko pomembnega dela, kar pomeni, da se nominalna rast izvoza blaga upočasnjuje na okoli 2,2 %.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. oktobra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 19. do 25. oktobra 2019

Banka Slovenije je na tiskovni konferenci 9. oktobra napovedala zaostritev ukrepov na področju potrošniških kreditov, katerih letna rast presega 10 % vsa zadnja 3 leta. Ti naj bi stopili v veljavo že z 1. 11. ter naj bi postali zavezujoči, vendar naj bi omogočali tudi določena odstopanja. Najdaljša ročnost potrošniških posojil naj bi bila po novem 7 let (15 % posojil bi lahko dosegalo ročnost tudi do 10 let), hkrati pa naj bi kreditojemalcem po poplačilu mesečnega stroška kredita ostalo več sredstev, kot je to veljalo prej. Kreditojemalcem mora tako po poplačilu mesečnega obroka posojila ostati še 76 % bruto minimalne plače, v koliko pa ima vzdrževane člane, se ta znesek še poviša. Pri tem seveda novim pravilom »ne gre na roke« niti dejstvo, da se minimalna plača z 1. 1. 2020 dviguje za 6,1 % na 941 EUR. Po ocenah Združenja Bank Slovenije bi s to spremembo velik del prebivalstva postal kreditno nesposoben. Dodatno težavo pri tem predstavlja, da tem pravilom niso zavezani leasingi ali tuji finančni posredniki. Tudi sivi trg posojil bi zaradi te spremembe utegnil dobiti večji zagon, kar pa del prebivalstva izpostavlja tveganjem.

Uspešno obvladovanje visoke rasti poslovanja

Uspešno obvladovanje visoke rasti poslovanja

Uspešne družbe so lahko tako tarče tekmecev kot strateških kupcev

Vse regije z rastjo dodane vrednosti

Vse regije z rastjo dodane vrednosti

V šestih statističnih regijah je rast dodane vrednosti presegla povprečno rast v Sloveniji, predvsem v pomurski in primorsko-notranjski regiji.

Čas za nekoliko nižjo prestavo?

Čas za nekoliko nižjo prestavo?

Skladno s slabljenjem povpraševanja po industrijskih izdelkih se bo nižala rast dodane vrednosti v dejavnostih, ki so pretežno vezane na tuje trge, povecevala pa se bo potrošnja na domacem trgu.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. oktobra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 12. do 18. oktobra 2019

Nemški indeks ZEW se je oktobra nekoliko znižal glede na predhodni mesec (-25,3), kar je bilo na zgornji meji našega intervala pričakovanj (med -25 in -30). Avgustovska industrijska proizvodnja je bila v Nemčiji medletno nižja za 4 %, izvoz podobno (-3,9 %). Pri strojegradnji je bil promet medletno nižji za 3,4 %, od tega je bil na domačem trgu nižji za 2,7 %, v na tujih trgih pa za 3,9 %. V države EU je bil izvoz medletno višji (+2,1 %), medtem ko je v drugih državah upadel kar za 7,1 %. 60 % podjetij v nemški strojegradnji pričakuje, da se bodo razmere v naslednje pol leta še poslabšale. V območju evra je bil pesimizem podoben kot v Nemčiji, pričakovanja so se poslabšala tudi v ZDA in na Japonskem. Že sedmo zaporedno četrtletje so se ocene gospodarske rasti pri nemških finančnikih znižale.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. oktobra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. oktobra 2019

Septembrski globalni indeks nabavnih menedžerjev ni bil bistveno drugačen od avgustovskega, kjer so po rasti prednjačile storitvene dejavnosti (finance, storitve za potrošnike). Znotraj predelovalnih dejavnosti so imele višjo rast sektorji hrane in pijač, visoko-tehnološke opreme in zdravil. Padci so bili največji v kovinah in rudninah, avtomobilih in kemijski industriji. Glede sektorja avtomobilov je potrebno povedati, da je padec novih naročil najnižji od aprila, kljub temu pa se je število zaposlenih v dejavnosti skrčilo. Pričakovanja o rasti proizvodnje so se nekoliko izboljšala. Če pogledamo le Evropo, se je poleg prej naštetih dejavnosti proizvodnja zmanjševala še v papirni industriji in industrijskih proizvodih, medtem ko je bila rast znotraj industrije prisotna le v proizvodnji hrane in pijač.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. septembra do 4. oktobra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 28. septembra do 4. oktobra 2019

Svetovni indeks nabavnih menedžerjev, ki ga izračunava banka J. P. Morgan, je septembra upadel na najnižji nivo v zadnjih treh letih in pol (51,2), kar pomeni, da se svetovna rast še vedno upočasnjuje. Obseg novih naročil se povečuje zelo počasi, predvsem zaradi neznank o razpletu trgovinskih vojn, ki vplivajo na šibko mednarodno blagovno menjavo. Število novih delovnih mest je prenehalo nastajati, predvsem zaradi znižanja naročil v predelovalni dejavnosti, kar večje zaposlovanje v storitvenih dejavnostih ni moglo nadomestiti. Na Japonskem, v Nemčiji, Franciji, Italiji, Španiji, Braziliji, Rusiji in na Irskem se je zaposlenost še povečevala, v ZDA in Združenem kraljestvu pa že zniževala. Med večjimi gospodarstvi najslabše kaže Nemčiji in Združenemu kraljestvu, medtem ko se je v ZDA, Braziliji in Italiji optimizem nekoliko okrepil. Počasnejša rast naj bi doletela še Francijo, Španijo, Rusijo in Irsko.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27.  septembra 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 21. do 27. septembra 2019

Ponedeljkova objava o kompozitnem indeksu nabavnih menedžerjev v območju evra je bila slaba ter pod našimi pričakovanju in pričakovanji trga. Vrednost indeksa je bila 50,4 (še avgusta 50,4), kar je bila nova najnižja vrednost po več kot šestih letih. Pri tem se je indeks proizvodnje še dodatno znižal na 45,6, indeks storitvenih dejavnosti pa na 52. Vse bolj očitno je, da padec v industriji »vleče« navzdol tudi storitve, sploh tisti del, ki je vezan na povpraševanje v industriji (transport, montaža strojev in naprav ipd.). Knjiga naročil je upadla še deveti zaporedni mesec, ker se nova naročila proizvodov in storitev še vedno znižujejo. Ključni razlogi za tako nizko razpoloženje med nabavniki so bile trgovinske vojne, geopolitične napetosti, vprašanja, vezana na brexit, ter padec v globalni prodaji vozil ter s tem povezanimi strukturnimi spremembami, ki povsem rušijo prodajo osebnih vozil z dizelskim pogonom. ...

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 14. do 20.  sept. 2019

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 14. do 20. sept. 2019

Razpoloženje potrošnikov se je v septembru poslabšalo že drugi mesec zapored. Tokrat se je poslabšalo kar za 4 odstotne točke in je padlo na raven s konca leta 2016, medtem ko je bilo v letih 2017 in 2018 najvišje v celotnem obdobju, odkar ga spremljamo. Kljub poslabšanju je bilo še vedno višje od dolgoletnega povprečja (za 8 odstotnih točk). Poslabšale so se vrednosti vseh štirih kazalnikov, ki sestavljajo kazalnik zaupanja potrošnikov: pričakovanje glede števila brezposelnih za 6 odstotnih točk, glede gospodarskega stanja v državi za 5 odstotnih točk, glede varčevanja za 4 odstotne točke, glede finančnega stanja v gospodinjstvu pa za 2 odstotni točki. Ključen razlog za poslabšanje razpoloženja je iskati v več negativnih informacijah iz mednarodnega okolja, ki lahko potencialno prizadenejo tudi Slovenijo.

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.