Spomladanski vzpon rasti v območju evra izgubil zagon

Spomladanski vzpon rasti v območju evra izgubil zagon

V območju evra je nedavni spomladanski vzpon rasti v drugem četrtletju izgubil zagon, saj je vse večji upad indikatorja v proizvodnji spremljala počasnejša rast v storitvenem sektorju. Prednost šibke gospodarske slike v območju evra je, da se zmanjšujejo inflacijski pritiski pri energentih in surovinah.

Visoka izvozna izpostavljenost zahteva tekoče spremljanje poslovnih partnerjev

Visoka izvozna izpostavljenost zahteva tekoče spremljanje poslovnih partnerjev

Ločiti je treba med preteklo in dinamično bonitetno oceno ter splošnim gospodarskim stanjem v gospodarstvu in situacijo pri povsem konkretnem podjetju.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 27. -28. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 27. -28. teden 2023

V zadnjih dveh tednih je pozitivno izstopal podatek o padcu medletne inflacije v ZDA na 3 % in tudi umiritvi osnovne inflacije. V Evropi ni prišlo do pomembnih sprememb v gospodarstvu in stanja lahko opišemo kot stagnacijo oziroma zmerno rast gospodarstva zaradi storitvenih dejavnostih. Kompleksne visoko tehnološke industrijske dejavnosti beležijo rasti, sledi panoga financ in tehnološke opreme ter industrijskih storitev. V drugih dejavnostih beležijo padce proizvodnje, ki pa so izrazitejši v energetsko intenzivnih dejavnostih.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 23. -26. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 23. -26. teden 2023

Cenovna gibanja v Sloveniji ostajajo izrazito močna in le ugoden prispevek nižjih cen naftnih derivatov znižuje letno inflacijo, medtem ko je bila ta v zadnjih dveh mesecih dvakrat zapored višja od 1 odstotka. To povečuje tudi verjetnost, da bo rast cen trajala dlje časa in bo višja, saj se plače usklajujejo z zamikom. Cenovna gibanja sicer prispevajo tudi k rasti prihodkov države, ki so v 1. četrtletju leta porasli precej močno. Šibki junijski podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra povečujejo pričakovanja o padcih industrijske proizvodnje v prihodnjih mesecih, kjer pod udarom ostajajo energetsko intenzivne dejavnosti.

Največjih 100 družb energetske dejavnosti v letu 2022

Največjih 100 družb energetske dejavnosti v letu 2022

Največjih 100 družb energetske dejavnosti v letu 2022 po ustvarjenem celotnem prihodku.

Šok v energetiki

Šok v energetiki

Cene elektrike so se v 2023 umirile, vendar še vedno predstavljajo višji delež stroškov v strukturi odhodkov kot pred energetsko krizo.

Družbe so v času energetske krize beležile visok padec bruto marže

Družbe so v času energetske krize beležile visok padec bruto marže

Finančni rezultati družb so bili v 2022 pod pričakovanimi, saj so se povečali predvsem prihodki od prodaje, medtem ko sta bili rasti dodane vrednosti in EBITDA precej šibkejši.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 22. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 22. teden 2023

Nižja inflacija v območju evra od pričakovane je dobra novica za pričakovanja o normalizaciji denarne politike v območju evra, vendar je en mesec še premalo, da bi spremenil okoliščine odločanja ECB. Dvigovanja obrestnih mer na kratkem delu krivulje je tako še pričakovati. Kljub temu je bila inflacija v Sloveniji precej višja od pričakovane in je bila po metodologiji HICP na letni ravni enako visoka kot v Italiji (8,1%). 6-mesečni Euribor je presegel 3,7 % in je najvišje po letu 2008. Cenovna gibanja pri surovinah in energentih kažejo, da se proizvodna inflacija umirja oziroma bi lahko celo vodila v zniževanje določenih cen proizvodov, medtem ko pri storitvah to preprečuje omejena ponudba delovne sile in izjemna rast povpraševanja po turističnih in prostočasnih storitvah.

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 20. in 21. teden 2023

Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 20. in 21. teden 2023

Gospodarska rast v Sloveniji je ohranila podobno dinamiko kot v predhodnem četrtletju, kar je bilo povezano z visoko rastjo v storitvenih sektorjih (turizem in gostinstva izrazito izstopata) in gradbeništvu, kar je prikrilo padce v industriji. Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji je v maju ostalo precej podobno kot v aprilu. Ponovna rast kitajskega gospodarstva ni prispevala k rasti cen surovin, energentov in večanju povpraševanja po evropskem blagu, ker je trošenje usmerjeno predvsem v domače storitve. Nižje cene energentov ugodno vplivajo na tekoči račun plačilne bilance v Sloveniji in tudi Evropi, kar je predvsem povezano z nižjimi cenami zemeljskega plina ter tudi drugih energentov. Vseeno pa navedene pocenitve niso vplivale na dvig industrijske proizvodnje, saj podjetja znižujejo svoje zaloge tako zaradi manjših nakupov izdelkov s strani potrošnikov kot zaradi vse dražjega financiranja zalog. 3-mesečni Euribor je že blizu 3,5 %.

Spomladanska gospodarska napoved za Slovenijo za obdobje 2023 – 2026, maj 2023

Spomladanska gospodarska napoved za Slovenijo za obdobje 2023 – 2026, maj 2023

Visok padec cen premoga in zemeljskega plina ter nekaterih kmetijskih surovin je doprinesel k nekoliko nižji inflaciji (območje evra: 7 % v aprilu, Slovenija: 9,2 %), obenem pa visoka rast neto prejemkov, še posebej plač, ugodno vpliva na vnovično pozitivno realno rast dohodkov gospodinjstev. Za leto 2023 pričakujemo relativno nizko realno rast (1,5 %), ki je sicer višja od naše predhodne napovedi (1,1 %) in predvsem odraža nizko realno rast zasebne potrošnje in zmernejšo rast izvoza ter investicij ter podobno rast državne potrošnje kot v 2022.