Prva ocena majskih podatkov o gibanju industrijske proizvodnje v Sloveniji potrjuje, da se je v zadnjih treh mesecih upad v predelovalni dejavnosti ustavil, kar je bilo predvsem posledica rasti proizvodnje pri proizvodih za investicije (stroji in oprema). Tudi v proizvodnji trajnih proizvodov za široko porabo (pohištvo, gospodinjski aparati, vozila) je bila prisotna skromna rast, medtem ko sta se še krčili proizvodnja netrajnih proizvodov za široko porabo (zdravila, pijača, hrana) in industrija materialov (kemikalije, papir, kovine). Vir: Statistični urad RS

Gospodarska rast Slovenije naj bi leta 2025 znašala 1,8 %, kar je precej nižje od dolgoletnega povprečja (2,9 %) in tudi nižje od jesenske napovedi GZS (2,5 %). Glavni razlog za znižanje je bil presenetljiv padec BDP v 1. četrtletju 2025 (–0,7 % medletno), ki je močno vplival na letno osnovo. Glavni razlogi za odstopanje od prejšnjih napovedi so: šibkejši trg dela, nižja investicijska aktivnost, geopolitična negotovost (carinske vojne, Trumpova politika), višje cene energentov v Sloveniji ter znižanje kohezijskih sredstev EU.

Cene surovin in energentov (Svetovna banka) so se za evrske kupce v juniju prvič v zadnjih 5-ih mesecih podražile, in sicer za 3,2 %. K temu so v pomembni meri prispevale dražje energetske surovine (+7,4 %), katerih cene so porasle prvič po januarju 2025. Tretja zaporedna mesečna rast cen je bila prisotna pri plemenitih kovinah (za pol odstotka). Cene ne energetskih surovin so četrti mesec zapored upadle (-3 %), k čemer je prispeval pospešen padec cen kmetijskih surovin (-4,8 %), zlasti za pripravo pijač (za desetino) in prehranskih surovin (-3,5 %). Padec cen ne energetskih surovin je ublažila 5-odstotna rast cen umetnih gnojil. Cene kovin in mineralov so zmerno upadle (pol odstotka). Dve petini porasta cen svetovnih surovin je za evrske kupce ublažil močnejši evro (+2 %) napram ameriškemu dolarju, ki se je okrepil peti mesec zapored in bil najmočnejši po oktobru 2021.

V prvih 4-ih mesecih leta 2025 je obseg pristaniškega blagovnega prometa (merjen v tonah) za 6,4 % presegel obseg iz enakega obdobja lanskega leta. To je posledica 14-odstotne rasti pretovora velikih kontejnerjev, 13-odstotne rasti pretovora motornih vozil, 8-odstotne rasti pretovora suhega razsutega tovora, k čemer je prispeval zlasti porast pretovora premoga, in 7-odstotne rasti pretovora drugega generalnega tovora. Količina tekočega razsutega pretovora je upadla za 11 % in odraža predvsem manjšo količino pretovora naftnih derivatov. Pri tem je potrebno tudi izpostaviti, da je učinek osnove pomembno prispeval k opisani rasti, saj so ladje zamujale z dostavo blaga v letu 2024 zaradi situacije v Rdečem morju, vendar predvsem na področju blaga z nižjo dodano vrednostjo (suhi razsuti tovor). Obseg pretovora je bil tako v prvih štirih mesecih leta 2025 še vedno za 1,4 % nižji kot v enakih mesecih leta 2023.

V prvih 4-ih mesecih leta 2025 je bila v Sloveniji proizvodnja v predelovalnih dejavnostih glede na enako obdobje predhodnega leta (podatki z izločenim vplivom koledarja) nižja za 2,4 %, od tega v aprilu že za 3,6 %. To predstavlja drugi največji padec v zadnjih 11-ih mesecih. Pogled na dinamiko po oddelkih (2-številčna dejavnost; podatki so originalni, saj prilagojeni za koledar niso dosegljivi) razkriva, da je bila v prvih 4-ih mesecih glede na enako lansko obdobje visoka rast prisotna v pridobivanju kamnin in rudnin (+28,5 %), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za desetino) in proizvodnji kemičnih izdelkov (+7,2 %). S padci so se soočali v proizvodnji usnja (za tretjino), proizvodnji drugih vozil in plovil (-28,2 %), proizvodnji motornih vozil (za šestino), tiskarstvu (-12,6 %), proizvodnji oblačil, pijač in računalnikov (vse za desetino) ter proizvodnji kovinskih izdelkov (-7,2 %). Vir: Statistični urad RS

V prvem četrtletju 2025 je obseg BDP (podatki prilagojeni za sezono) v območju evra po tretji oceni porasel za 0,6 % (prva ocena: +0,4 %; druga ocena: +0,3 %). K temu je prispevala precejšnja pozitivna revizija gospodarske rasti na Irskem (+10 %; predhodna ocena: +3,2 %) in v Nemčiji (+0,4 %; predhodna ocena: +0,2 %). Največji prispevek k rasti BDP je izviral iz porasta bruto investicij podjetij in pozitivnega neto izvoza, kar pripisujemo večjemu izvozu in predčasnim dobavam blaga v ZDA pred napovedano uvedbo carinskih dajatev. Vir: Eurostat

Majska prva ocena sestavljenega PMI v območju evra nakazuje na rahlo podpovprečno gospodarsko rast (49,5), ki naj bi bila najpočasnejša v zadnjega pol leta. K temu je prispevala podpovprečna rast v storitvah (49), medtem ko se je rast v industriji (49,4) nekoliko izboljšala, vendar je ostala pod dolgoletnim povprečjem. K temu je prispeval četrti zaporedni mesečni padec novih naročil v storitvenem sektorju. Nasprotno v industriji prvič v zadnjih treh letih ni prišlo do padca novih naročil. Padec v storitvenem sektorju je posledica dviga zadržanosti do potrošnje domačih gospodinjstev, medtem ko je dinamika v industriji povezana z rastjo dobav v ZDA zaradi povečanja zalog in nižjih cenah energentov. Morebiten zastoj napredka v trgovinskih pogajanjih z ZDA bi ob dodatno povečani zunanjetrgovinski negotovosti utegnil kratkoročno ponovno prispevati k padcu razpoloženja v industriji. Vir: HCOB