Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od septembra krepi v vseh skupinah dejavnosti po tehnološki zahtevnosti, z izjemo decembra, ko je bil prisoten nepričakovan padec, verjetno povezan z zaključkom poslovnega leta, ko so bile povprečne cene električne energije nadpovprečno visoke. Gradbena aktivnost je v zadnjem četrtletju nekoliko popustila po močnem predhodnem četrtletju. Vse storitvene dejavnosti so beležile ponovno rast v zadnjem četrtletju lanskega leta, predvsem IKT in gostinstvo. Rast delovno aktivnih se je v zadnjem četrtletju umirila, brezposelnih je bilo decembra 2023 skoraj za desetino manj kot leto prej, pomanjkanje delovne sile je ostalo prisotno, vendar je bilo nekoliko manj izrazito kot v predhodnih četrtletjih.

Podatki o anketni brezposelnosti v Sloveniji za mesec februar kažejo, da ni delalo le še okoli 33 tisoč oseb, starih med 15 in 74 let; med temi je bil delež moških (53 %) večji od deleža žensk (47 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v februarju upadla na 3,1 %, kar je nova najnižja raven v zadnjih 14-ih letih. Število registrirano brezposelnih (49.720) se podobno znižuje in je bilo medletno nižje za okoli 7 %, tradicionalno pa se njihovo število po rasti v januarju znižuje do sredine leta.

Podatek o prvi oceni realne spremembe BDP v letu 2023 v Sloveniji, ki je znašal 1,6 %, je bil nekoliko pod našimi pričakovanji (2 %), vendar ni dokončen in bi lahko avgustovska prva revizija podatkov nakazala še na nekoliko višjo rast. Glede na 10-letno obdobje (2,9 %) ali 20-letno obdobje (2,2 %) je bila rast podpovprečna, vendar še vedno precej višja kot v območju evra, kjer je v 2023 znašala 0,5 %.

Nemčija ključna zaviralka gospodarske rasti v območju evra v letu 2023.

Že zadnjih 12 mesecev se cene izdelanih industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v Sloveniji pretežno znižujejo, pri čemer so skupaj v tem obdobju upadle za slabe 3 %. Med temi so se najbolj znižale cene kovin (-18 %) ter papirja in papirnih izdelkov (-13 %), predvsem zaradi pomena cen zemeljskega plina in električne energije na njihovo proizvodno ceno ter pri kovinah tudi cen surovin. V proizvodnji kemičnih izdelkov so cene upadle za dobrih 5 %. Na drugi strani so najbolj narasle cene pijač in oblačil, ki so se povečale za nekoliko več kot 5 %.

Decembrski velik padec industrijske proizvodnje v Sloveniji (-7,4 % glede na november, desezonirano), eden najvišjih v EU-27, pravzaprav sploh ni bil tako velik, če sodimo po zadnjem popravku podatka (-1,8 %). Na drugi strani verjetno tudi januarska rast ni bila tako spektakularna (+10,7 % glede na december) kot to prikazujejo prvi podatki Statističnega urada RS. Kar si moramo zapomniti pri objavah industrijske proizvodnje je predvsem njihova nezanesljivost, kar pomeni, da moramo biti pri teh podatkih izrazito previdni pri interpretaciji. Nekateri drugi podatki (poraba električne energije in zemeljskega plina) so predmet precej manjših revizij in kažejo zmerno okrevanje v januarju tudi v industriji, nikakor pa ne tako velikega, kot kaže prva objava industrijske proizvodnje. Tudi signali o okrevanju povpraševanja na ključnih evropskih trgih so zaenkrat mešani.

Podatki o povprečni nabavni ceni dveh najpogostejših uporabljenih energentov v industriji: električni energiji in zemeljskem plinu so pokazali, da se povprečna tehtana cena električne energije za negospodinjske odjemalce znižuje le počasi, predvsem zaradi pretežno letnih zakupov. Padec cene v 1. četrtletju 2024 je tako zelo verjeten, vendar ne bo tako dramatičen, ker so številna podjetja zakupila električno energijo v sredini leta 2023 ali celo v 2022, ko so bile cene višje. Cene zemeljskega plina so presenetljivo porasle, kar je bilo v popolnem nasprotju s cenami na nizozemski borzi (Dutch ttf). Vseeno zaradi krajše povprečne ročnosti pogodb v industriji pričakujemo večji padec nabavnih cen zemeljskega plina v 2024.

Decembrskem visokem medletnem padcu porabljene količine električne energije med poslovnimi subjekti (-3,8 %) je sledil januar - prvi mesec z rastjo (+0,8 %) po maju 2022. V zadnjih znanih treh mesecih je bila poraba še vedno medletno nižja za 1,4 %, kar je vseeno precejšnje izboljšanje glede na predhodnih 12 mesecev. To je lahko bilo tudi posledica načrtne odločitve večjih porabnikov o manjši proizvodnji v decembru, ker so bile januarske cene električne energije pri novih pogodbah za dobavo v povprečju nižje kot lani. Izrazito visoko rast porabe (+17 % januarja medletno; oz. +10 % v zadnjih treh mesecih medletno) pri zemeljskem plinu, navkljub bolj toplem vremenu, pa lahko zelo verjetno pripišemo predvsem rasti porabe v industriji, predvsem zaradi precej ugodnih cen kot tudi nizke proizvodnje v pretežnem delu leta 2023 zaradi lanskih visokih cen.

Februarska gospodarska klima v Sloveniji je bila za odtenek slabša od januarske in ni sledila našim ocenam o rasti, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvo kot tudi v predelovalnih dejavnostih. Po izračunu gospodarske klime z uporabo prilagojenih uteži dejavnosti glede na njihov pomen v slovenskem BDP (originalne uteži dajejo preveliko utež predelovalnim dejavnostim in prenizko storitvam), se je gospodarska klima v februarju vseeno okrepila, in sicer na najvišjo vrednost po maju 2023. Kljub temu smo predhodno ocenjevali, da se bo zaupanje v predelovalnih dejavnostih zaradi padca cen energentov izboljšalo, v storitvah pa nekoliko znižalo, zgodilo pa se je prav nasprotno. Vseeno v prihodnjih mesecih pričakujemo izboljšanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih, kljub temu, da se proizvodni PMI v območju evra v februarju ni izboljšal, saj nižje cene energentov spodbudno delujejo na proizvodnjo.

Prva ocena o 1,6-odstotni rasti BDP za Slovenijo je sicer nekoliko pod našimi pričakovanji (2,0 %), vendar je bila višja od decembrske (2022) ocene Focus Economics, ko je povprečni analitik Sloveniji napovedoval 1,3-odstotno rast. Rasti niso šli na roko tudi štirje delovni dnevi manj, zaradi katerih je bila rast nižja za 0,3 odstotne točke. Na gospodarsko rast sta imela najbolj ugoden učinek rast investicij in izboljšanje salda menjave s tujino, ki sta odražala predvsem ugodnejša cenovna gibanja za slovensko gospodarstvo. Aktualna osrednja ocena za gospodarsko rast v 2024 je pri 2,1 %, naša je pri 2,3 %.