Podatki o industrijski proizvodnji v Sloveniji so precej nezanesljivi, vseeno pa kažejo, da se je predvsem okrepila proizvodnja izdelkov za široko porabo, ki se je okrepila v povprečju za 2,8 % na mesec v zadnjih treh znanih mesecih (december 2023-februar 2024). Sem spada proizvodnja farmacevtskih izdelkov, ki ima na to rast največji vpliv. Tudi v industriji materialov je rast prisotna, še posebej v papirni in kovinski industriji, pri nekovinskih mineralnih izdelkih (sem spadajo proizvodnja stekla, gradbenega materiala) pa so padci še prisotni. Proizvodnja izdelkov za investicije (industrijski stroji in oprema) se proti pričakovanjem pomembno še ni okrepila.

Podrobni podatki o uvozu blaga v Slovenijo v prvih dveh mesecih leta kažejo, da njegovo dinamiko nareka predvsem farmacevtska industrija, saj je bil uvoz organskih kemičnih proizvodov (inputi za proizvodnjo zdravil) v obdobju enega leta iz Indije 22-krat večji, uvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov iz Singapurja pa 35-krat večji. Poleg tradicionalno visoke rasti uvoza iz Švice (+957 mio EUR) sta ti dve državi poleg Kitajske pomembno prispevali k rasti uvoza (+1,5 mrd EUR). Uvoz iz evropskih držav je bil kumulativno nižji, po rasti uvoza pa so izstopale tri evropske države: Francija, Litva in Romunija.

V Sloveniji je v zadnjih petih letih (2019-2023) povprečna gospodarska rast znašala 2,3 %, v letu 2024 pa za Slovenijo pričakujemo 3,2-odstotno realno in 6-odstotno nominalno rast BDP. Zadnja je nekoliko nižja kot je znašala v povprečju v letih 2019-2023, predvsem zaradi umirjanja rasti cen, ki dviguje pričakovanja o realni rasti BDP zaradi pričakovanj o nižji rasti cen. V obdobju 2025-2027 se bo rast BDP po našem osrednjem scenariju umirila na okoli 2,4 %. Na nadaljnjo rast bodo pozitivno vplivali dejavniki kot so rast zasebne potrošnje, ob zmanjševanju inflacijskih pritiskov, zmerna rast investicij ter okrevanje tujega povpraševanja.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se od septembra krepi v vseh skupinah dejavnosti po tehnološki zahtevnosti, z izjemo decembra, ko je bil prisoten nepričakovan padec, verjetno povezan z zaključkom poslovnega leta, ko so bile povprečne cene električne energije nadpovprečno visoke. Gradbena aktivnost je v zadnjem četrtletju nekoliko popustila po močnem predhodnem četrtletju. Vse storitvene dejavnosti so beležile ponovno rast v zadnjem četrtletju lanskega leta, predvsem IKT in gostinstvo. Rast delovno aktivnih se je v zadnjem četrtletju umirila, brezposelnih je bilo decembra 2023 skoraj za desetino manj kot leto prej, pomanjkanje delovne sile je ostalo prisotno, vendar je bilo nekoliko manj izrazito kot v predhodnih četrtletjih.

Podatki o anketni brezposelnosti v Sloveniji za mesec februar kažejo, da ni delalo le še okoli 33 tisoč oseb, starih med 15 in 74 let; med temi je bil delež moških (53 %) večji od deleža žensk (47 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v februarju upadla na 3,1 %, kar je nova najnižja raven v zadnjih 14-ih letih. Število registrirano brezposelnih (49.720) se podobno znižuje in je bilo medletno nižje za okoli 7 %, tradicionalno pa se njihovo število po rasti v januarju znižuje do sredine leta.

Podatek o prvi oceni realne spremembe BDP v letu 2023 v Sloveniji, ki je znašal 1,6 %, je bil nekoliko pod našimi pričakovanji (2 %), vendar ni dokončen in bi lahko avgustovska prva revizija podatkov nakazala še na nekoliko višjo rast. Glede na 10-letno obdobje (2,9 %) ali 20-letno obdobje (2,2 %) je bila rast podpovprečna, vendar še vedno precej višja kot v območju evra, kjer je v 2023 znašala 0,5 %.

Nemčija ključna zaviralka gospodarske rasti v območju evra v letu 2023.

Že zadnjih 12 mesecev se cene izdelanih industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v Sloveniji pretežno znižujejo, pri čemer so skupaj v tem obdobju upadle za slabe 3 %. Med temi so se najbolj znižale cene kovin (-18 %) ter papirja in papirnih izdelkov (-13 %), predvsem zaradi pomena cen zemeljskega plina in električne energije na njihovo proizvodno ceno ter pri kovinah tudi cen surovin. V proizvodnji kemičnih izdelkov so cene upadle za dobrih 5 %. Na drugi strani so najbolj narasle cene pijač in oblačil, ki so se povečale za nekoliko več kot 5 %.