Decembrski velik padec industrijske proizvodnje v Sloveniji (-7,4 % glede na november, desezonirano), eden najvišjih v EU-27, pravzaprav sploh ni bil tako velik, če sodimo po zadnjem popravku podatka (-1,8 %). Na drugi strani verjetno tudi januarska rast ni bila tako spektakularna (+10,7 % glede na december) kot to prikazujejo prvi podatki Statističnega urada RS. Kar si moramo zapomniti pri objavah industrijske proizvodnje je predvsem njihova nezanesljivost, kar pomeni, da moramo biti pri teh podatkih izrazito previdni pri interpretaciji. Nekateri drugi podatki (poraba električne energije in zemeljskega plina) so predmet precej manjših revizij in kažejo zmerno okrevanje v januarju tudi v industriji, nikakor pa ne tako velikega, kot kaže prva objava industrijske proizvodnje. Tudi signali o okrevanju povpraševanja na ključnih evropskih trgih so zaenkrat mešani.

Podatki o povprečni nabavni ceni dveh najpogostejših uporabljenih energentov v industriji: električni energiji in zemeljskem plinu so pokazali, da se povprečna tehtana cena električne energije za negospodinjske odjemalce znižuje le počasi, predvsem zaradi pretežno letnih zakupov. Padec cene v 1. četrtletju 2024 je tako zelo verjeten, vendar ne bo tako dramatičen, ker so številna podjetja zakupila električno energijo v sredini leta 2023 ali celo v 2022, ko so bile cene višje. Cene zemeljskega plina so presenetljivo porasle, kar je bilo v popolnem nasprotju s cenami na nizozemski borzi (Dutch ttf). Vseeno zaradi krajše povprečne ročnosti pogodb v industriji pričakujemo večji padec nabavnih cen zemeljskega plina v 2024.

Decembrskem visokem medletnem padcu porabljene količine električne energije med poslovnimi subjekti (-3,8 %) je sledil januar - prvi mesec z rastjo (+0,8 %) po maju 2022. V zadnjih znanih treh mesecih je bila poraba še vedno medletno nižja za 1,4 %, kar je vseeno precejšnje izboljšanje glede na predhodnih 12 mesecev. To je lahko bilo tudi posledica načrtne odločitve večjih porabnikov o manjši proizvodnji v decembru, ker so bile januarske cene električne energije pri novih pogodbah za dobavo v povprečju nižje kot lani. Izrazito visoko rast porabe (+17 % januarja medletno; oz. +10 % v zadnjih treh mesecih medletno) pri zemeljskem plinu, navkljub bolj toplem vremenu, pa lahko zelo verjetno pripišemo predvsem rasti porabe v industriji, predvsem zaradi precej ugodnih cen kot tudi nizke proizvodnje v pretežnem delu leta 2023 zaradi lanskih visokih cen.

Februarska gospodarska klima v Sloveniji je bila za odtenek slabša od januarske in ni sledila našim ocenam o rasti, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvo kot tudi v predelovalnih dejavnostih. Po izračunu gospodarske klime z uporabo prilagojenih uteži dejavnosti glede na njihov pomen v slovenskem BDP (originalne uteži dajejo preveliko utež predelovalnim dejavnostim in prenizko storitvam), se je gospodarska klima v februarju vseeno okrepila, in sicer na najvišjo vrednost po maju 2023. Kljub temu smo predhodno ocenjevali, da se bo zaupanje v predelovalnih dejavnostih zaradi padca cen energentov izboljšalo, v storitvah pa nekoliko znižalo, zgodilo pa se je prav nasprotno. Vseeno v prihodnjih mesecih pričakujemo izboljšanje zaupanja v predelovalnih dejavnostih, kljub temu, da se proizvodni PMI v območju evra v februarju ni izboljšal, saj nižje cene energentov spodbudno delujejo na proizvodnjo.

Prva ocena o 1,6-odstotni rasti BDP za Slovenijo je sicer nekoliko pod našimi pričakovanji (2,0 %), vendar je bila višja od decembrske (2022) ocene Focus Economics, ko je povprečni analitik Sloveniji napovedoval 1,3-odstotno rast. Rasti niso šli na roko tudi štirje delovni dnevi manj, zaradi katerih je bila rast nižja za 0,3 odstotne točke. Na gospodarsko rast sta imela najbolj ugoden učinek rast investicij in izboljšanje salda menjave s tujino, ki sta odražala predvsem ugodnejša cenovna gibanja za slovensko gospodarstvo. Aktualna osrednja ocena za gospodarsko rast v 2024 je pri 2,1 %, naša je pri 2,3 %.

Decembrski podatki o industrijski proizvodnji v predelovalnih dejavnostih so bili izrazito slabi in pod pričakovanji, saj je industrijska proizvodnja upadla za 3 %, precej več od naših pričakovanj (-1 %), s čimer je povsem izničila rast iz predhodnih treh mesecev ter se ustalila na najnižji točki po avgustu 2023 in pred tem v januarju 2021. Omembe vredna je tudi negativna revizija novembrskih podatkov, ki je bila zgodovinsko gledano ena najvišjih, saj rast ni bila 4,7-odstotna, kot je bila prav ocena, temveč te skoraj ni bilo (+0,1 %). K padcu industrijske proizvodnje v decembru je najbolj prispeval padec (-18 %) proizvodnje netrajnih proizvodov za široko porabo (farmacija, ki je zelo volatilna) in proizvodnje strojev in naprav (-6,5 %), tudi v industriji materialov se je proizvodnja skrčila za 2,6 %, kljub visokem padcu cen zemeljskega plina. Skromna rast proizvodnega PMI v območju evra v januarju in pričakovan odboj v farmaciji bi morala prispevati k rasti industrijske proizvodnje v januarju.

Dinamičen pogled na gibanje potrošniških cen v območju evra kaže, da se mesečna inflacija hitro umirja, kar pomeni, da se bodo medletni podatki o spremembi cen še zniževali (+2,8 % v januarju) v prihodnjih mesecih, razen v primeru ponovnega hitrega dviga cen naftnih derivatov. V zadnjih šestih mesecih se cene v območju evra v povprečju niso spremenile, medtem ko je jedrna inflacija (cene brez energentov, hrane, alkohola in tobaka) bila celo rahlo negativna (-0,1 %), kar odraža predvsem ugoden vpliv nižjih cen energentov na proizvodne cene, ponovno optimalno delovanje verig vrednosti in nižje povpraševanje po proizvodih. Ob tem so se pocenile tudi storitve, in sicer v povprečju za 0,2 % na mesec v zadnjega pol leta.

Decembrski podatki o porabi električne energije pri negospodinjskih porabnikih v Sloveniji kažejo, da okrevanje industrijske proizvodnje ni premočrtno, saj je bila decembrska poraba medletno (-4 %) najnižja v zadnjih treh znanih mesecih. To je bilo predvsem posledica medletno nižje porabe v predelovalnih dejavnostih (-8 %), medtem ko so storitvene dejavnosti porabile približno toliko električne energije kot decembra 2022. Na četrtletni ravni je vseeno prisoten nižji padec kot v predhodnih treh četrtletjih, kar bi praviloma moralo pomeniti višjo rast dodane vrednosti v zadnjem četrtletju lani, saj je poraba električne energije povezano z gospodarsko aktivnostjo. Celotna poraba zemeljskega plina (podatki, ločeni na gospodinjstva in negospodinjske porabnike niso na voljo) je bila v zadnjem četrtletju 2023 za skoraj 6 % višja kot pred letom dni (samo decembra: medletno za 8 %), kar je predvsem posledica padca cene, ki je spodbudil porabo v predelovalnih dejavnostih.

Novembrski podatki o prometnih gibanjih kažejo, da so se trendi v gospodarstvu izboljšali. Promet tovornih vozil čez cestne mejne prehode je bil novembra medletno višji za skoraj petino (za desetino v 11 mesecih 2023), potniških vozil čez cestne mejne prehoda pa za 12 % (za šestino v 11 mesecih 2023). Preobratu v industriji pritrjujejo tudi podatki o 4-odstotni medletni rasti pristaniškega pretovora, ki je bil v 11 mesecih sicer še vedno nižji, in sicer za 5 %. Podrobnejši vpogled v strukturo pa kaže, da se je pretovor velikih kontejnerjev v omenjenem obdobju povečal za 1,2 % (oktobra in novembra 20-odstotna medletna rast), motornih vozil za šestino, drugega tovora (razsuti in drugi generalni tovor, kjer je dodana vrednost nižja) pa znižal za 12 %.