Koliko bo 3-mesečni Euribor čez 1 leto? Izziv za poslovodstvo: Smo srednje veliko podjetje, ki je umeščeno v sredino verige vrednosti. Smo v fazi načrtovanja potrebnih finančnih virov za financiranje obratnega kapitala in investicij v prihodnjem srednjeročnem obdobju. To moramo narediti, da lahko oblikujemo predlog upravi glede izplačila dela bilančnega dobička, ustvarjenega v preteklem letu. V preteklih letih smo optimizirali upravljanje obratnega kapitala, ker so bili naši kupci v tujini ter delno doma naklonjeni krajšim plačilnim rokom za prodano blago, prav tako pa so bili naši ključni dobavitelji v tujini (velike multinacionalke) naklonjeni podaljševanju naših plačilnih rokov. Rastoč Euribor je naklonjenost obeh skupin pri plačilnih rokih zmanjšal oz. spet lahko dosegamo boljše cenovne nabavne pogoje v primeru takojšnjega plačila in boljše prodajne cene v primeru podaljšanih plačilnih rokov kupcev. Ali lahko zaupamo forward krivulji 3-mesečnega Euriborja, da bo ta vrh dosegel v oktobru pri 3,7 % in se bo kasneje z njegovim zniževanjem zopet zmanjšala potreba po financiranju obratnega kapitala? Za financiranje obratnega kapitala se moramo namreč zadolževati, obrestna mera pa je sestavljena iz 3-mesečnega Euriborja in pribitka.

Glede na aprilske cene surovin Svetovna banka v preostanku letošnjega leta pričakuje podobno raven cen. V prvih letošnjih štirih mesecih se je večji padec cen že zgodil. V preostanku leta naj bi se cene energetskih surovin zvišale za dobra 2 %, cene ne-energetskih pa znižale za dobre 3 %, med njimi cene kmetijskih surovin za 2,2 %, cene industrijskih surovin pa zvišale za 1 %. Cene gnojil naj bi se znižale še za 9 %, kovin in mineralov za 5 %.

Podatki o dinamiki dodane vrednosti, EBITDA in produktivnosti dela gospodarskih družb v Sloveniji za leto 2022, ki jih je razkril Ajpes (temeljijo na nerevidiranih in nekonsolidiranih finančnih izkazih), so bili presenetljivo skromni, še posebej, če jih primerjamo z nominalnim gibanjem BDP ali podatkov iz nefinančnih računov. K temu je pomembno prispevalo tudi slabše poslovanje v oskrbi z električno energijo, plinom in paro. Marčevski podatki o industrijski proizvodnji so bili nekoliko boljši od naših ocen, vendar je bila v 1. četrtletju ta medletno še vedno nižja za 4,6 %, od tega v predelovalnih dejavnostih za 0,5 %. V zadnjih pa se veča razlika med dejavnostmi, ki poslujejo še vedno precej slabše in tistimi z visoko rastjo poslovanja (farmacija, letala).

Svetovno gospodarstvo je v aprilu doseglo visoko raven optimizma, vendar predvsem storitven del, ki sicer predstavlja dve tretjini dodane vrednosti. To je posledica visoke naklonjenosti svetovnih potrošnikov h konzumaciji turističnih in prostočasnih storitev, kar hkrati vpliva na ohranitev storitvenega dela inflacije. Ob tako visokem povpraševanju namreč ponudniki ne čutijo nižjega povpraševanja ob zviševanju cen oziroma so manj naklonjeni k strategiji povečevanja tržnega deleža, bolj pa k strategiji povečevanja bruto marž. Višje obrestne mere bodo vse bolj vplivale na zadržanost pri nakupih investicijskih (nepremičnine) in trajnih dobrin (vozila) v gospodarstvih, kjer je financiranje teh nakupov z odloženim financiranjem bolj pogosto.

Slovenija je v 2022 najbolj povečala izvoz v primerjavi z letom 2021 v Švico, in sicer za 5,8 mrd EUR, kjer po metodologiji Statističnega urada pretežen del izdelkov predstavljajo posli oplemenitenja (uvoz in ponovni izvoz). V nadaljevanju je najbolj porasel izvoz v Italijo, in sicer za 1,5 mrd EUR, na Hrvaško za 1,3 mrd EUR, v Avstrijo za 1 mrd EUR, v Nemčijo za 728 mio EUR, v Rusko federacijo za 327 mio EUR, na Madžarsko za 290 mio EUR, v Srbijo za 227 mio EUR, na Češko za 198 mio EUR in na Slovaško za 175 mio EUR.

Izziv za poslovodstvo: S pomembno novo stranko se dogovarjamo za podpis večletne pogodbe, ki za nas predstavlja dvig proizvodnih kapacitet za 30 % in visoko rast investicij. Smo tik pred podpisom pogodbe, pri čemer ostajata odprti vprašanji cene in klavzule, vezane na ceno energentov. Kako lahko predvidljivo zaščitimo prihodnjo dobičkonosnost poslovanja oz. na kaj moramo biti posebej pazljivi?

Gospodarski obeti v območju evra so se v aprilu močno okrepili, saj je sestavljeni PMI presegel vrednost 54, vendar predvsem na račun storitev, medtem ko se industrija še ne krepi. V ZDA se tudi zadnja sicer že krepi. Po pričakovanjih se cene prevozov ladijskih kontejnerjev zopet povečujejo, kaj odraža večanje izvoza Kitajske na svetovne trge. Nekoliko bolj ugodni pogoji menjave, ki se odražajo v nižjih cenah surovin in fosilnih goriv so v februarju prispevali k prvem pozitivnem trgovinskem presežku EU-27 pri blagu po juliju 2021. Kaj lahko naredi spremenjena statistična obravnava dokapitalizacije energetskih družb, najbolje pokaže javno-finančni primanjkljaj, ki je bil v lanskem letu v Sloveniji že na Maahstritski meji, pri 3 % BDP.

Pomanjkanje lignita in s tem nižja proizvodnja v rudarstvu ter energetiki še naprej pomembno vplivata na dinamiko industrijske proizvodnje v Sloveniji, ki je šibka. V februarju je bil prisoten padec v farmaciji, kjer so mesečna nihanja visoka tudi zaradi učinkov oplemenitenja blaga, ki vpliva tako na uvozno-izvozno dinamiko kot industrijsko proizvodnjo. Februarski podatki so pokazali, da industrijska proizvodnja v industriji materialov še ni okrevala, večji padci so bili še v lesni industriji. Vrednost zalog je v glavnini dejavnosti naraščala hitreje od proizvodnje, kar znižuje obete za rast. Na drugi strani pričakujemo rast proizvodnje v avtomobilski verigi, predvsem zaradi izboljševanja dobavljivosti polprevodnikov, kar ima na slovensko industrijo ugodne posredne in neposredne učinke.

Nižje cene fosilnih goriv in surovin izrazito ugodno vplivajo na poslovanje evropskega gospodarstva in znižujejo inflacijske pritiske. Znižanje načrpanih količin nafte s strani OPEC in ponovna rast proizvodnje na Kitajskem lahko ta ugoden trend kmalu prekineta. Vseeno se ugodni učinki že vidijo tudi v plačilni bilanci, ki se izboljšuje. Proizvodni PMI v ZDA in Evropi so pokazali, da se nova naročila še ne povečujejo, ter se proizvodnja še vedno krepi s skrajševanjem knjige naročil. Prav tako višje obrestne mere znižujejo naklonjenost distributerjev, trgovcev in podjetij na koncu verige k držanju visokih zalog, ker se tudi dobave vršijo v dogovorjenih rokih. Na Kitajskem pa je rast novih naročil pokazatelj močnejših trendov v prihodnjih mesecih.

Splošno mnenje je vse bolj naklonjeno scenariju, da je energetska kriza za nami. Neodvisni napovedovalci menijo, da bo glavnino rasti industrijske proizvodnje v svetu še vedno prispevala Kitajska.