Nekoliko bolj poglobljen vpogled v podatke o poslovanju gospodarskih družb v letu 2020 razkriva, da so se čisti prihodki od prodaje v 2020 znižali za 6,8 % (-6,9 mrd EUR), od tega za 3,7 mrd EUR na domačem trgu (-6,5 %) in za 3,1 mrd EUR na tujem trgu (-7,3 %). Pogled po dejavnostih kaže, da je bilo nominalno znižanje prodaje najvišje v trgovini (-2,6 mrd EUR) in predelovalnih dejavnostih (-1,8 mrd EUR), v drugih raznovrstnih dejavnostih (-470 mio EUR) in gostinstvu (-460 mio EUR). Med redkimi dejavnostmi z rastjo so bili gradbeništvo (+70 mio EUR), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja (+16 mio EUR).

Ajpes je v petek, 21. maja, razkril dolgo pričakovane podatke o poslovanju gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov v letu 2020. Agregatni prihodki gospodarskih družb so upadli za 5,7 %, pri samostojnih podjetnikih za 5 %, medtem ko je bila dodana vrednost nižja za 1 %. Nižje cene surovin v 2020 in podporni ukrepi države (prejete subvencije) so bili ključni za to, da se dodana vrednost ni pomembno skrčila.

Tekoči indikatorji kažejo jasno smer navzgor.
Število registrirano brezposelnih oseb se še vedno znižuje (77.100 11. maja, 2.200 manj kot konec aprila), kar sovpada z odpiranjem gostinske dejavnosti, rastjo v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v zadnjem tednu aprila v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 višji za 29 % (pri domačih vozilih za 45 % in pri tujih za 21 %), ko je bil obseg prevozov nižji tudi zaradi prvomajskih praznikov sredi tedna z enim delovnim dnevom manj.

Zavod RS za zaposlovanje je v sredo (5. 5.) objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se še vedno zvezno znižuje (78.000), pri čemer se je število novih zaposlitev precej povečalo prav v zadnjem tednu, kar je bilo tudi posledica prazničnega tedna (šolske počitnice v zadnjem aprilskem tednu in zato manjša rast zaposlovanja v predhodnem tednu). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti ILO v Sloveniji je bila marca 2021 4,8-odstotna.

Marca je poraba električne energije za enakim obdobjem predkriznega leta 2019 zaostajala za 4 %. To je po naši oceni tudi okviren približek nižje vrednosti BDP glede na 2019, medtem ko je bila rast glede na marec 2020 pri 2 %, kar pomeni, da se je marca medletni BDP po 12-ih mesecih upadanja vendarle pričel povečevati. Nedvomno lahko podobno pričakujemo aprila in maja (še višjo rast). Zavod RS za zaposlovanje je v sredo (21. 4.) objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se je znižalo pod 80.000. Umik velikonočnega mehkega »lockdown-a« je vodil v vnovično rast zaposlovanja. S koncem aprila se dodatno sproščajo nekateri ukrepi, kar naj bi spodbudilo gospodarsko rast.

Zavod RS za zaposlovanje je v sredo (14. 4.) objavil zadnje neuradne podatke o številu brezposelnih. Njihovo število se je še znižalo, in sicer pod 81.000. Glede na zaprtje v tem obdobju (1.-11. april) je to manjše pozitivno presenečenje.

Februarski podatki o industrijski proizvodnji in blagovnem izvozu so nas nekoliko razočarali. V predelovalnih dejavnostih je bila industrijska proizvodnja medletno nižja za 1,6 %, v prvih dveh mesecih je bila tako nespremenjena (0,1 %). Po 1,8-odstotni rasti v januarju smo pričakovali 2-odstotno rast, ki pa je vsaj po prvi objavi podatkov izostala. Nekoliko bolj podroben vpogled v sektorska gibanja pokaže, da je upadla predvsem proizvodnja v visokotehnološki (-9,4 %) in nizkotehnološki dejavnosti (-1,9 %). V prvi skupini dejavnosti je to posledica nižje proizvodnje v farmacevtski dejavnosti (podatki so sicer zaupni, vendar ta dejavnost predstavlja večji del visokotehnoloških dejavnosti).

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v zadnjem četrtletju 2020 v primerjavi z enakim obdobjem 2019 nominalno povečal skoraj za desetino ali za 716 milijonov EUR in je znašal 8 milijard EUR (v celotnem letu 2020 je bil v primerjavi z letom 2019 višji za 3,8 % ali za 1,1 milijardo EUR). Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali stagnira, tokrat pa so javnofinančni transferji v okviru ukrepov za omilitev socialno-ekonomskih posledic epidemije COVID-19 potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili.

Gospodarska klima višja kljub pričakovanjem o novem zaostrovanju ukrepov. Ne glede na slabšanje razpoloženja potrošnikov se je kazalnik gospodarske klime okrepil, in sicer iz februarske vrednosti (-3,3) na marčevskih -1,1. Na zvišanje kazalnika gospodarske klime na mesečni ravni so vplivali kazalniki zaupanja v predelovalnih dejavnostih (za 2,0 odstotne točke), v gradbeništvu (za 0,3 odstotne točke), v trgovini na drobno (za 0,3 odstotne točke) in v storitvenih dejavnostih (za 0,1 odstotne točke). Vpliv kazalnika zaupanja med potrošniki je bil negativen (za 0,4 odstotne točke).

Po februarskem sproščanju zajezitvenih ukrepov, ko je bila poraba električne energije večinoma enaka lanski, je bil v začetku marca zabeležen medletni upad v višini 6 %. Promet tovornih vozil na slovenskih avtocestah je bil v prvem tednu marca za 2 % nižji kot v enakem obdobju lani. Promet domačih vozil je bil medletno podoben, promet tujih vozil pa za 3 % manjši.