Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, od 5. do 11. marca 2022

14.3.2021 izpod peresa

Od 5. do 11. 03. 2022

Prvi indikatorji razpoloženja v realnem gospodarstvu že nakazujejo na negativen vpliv geopolitičnih razmer

 

Elektronska industrija čuti upočasnjevanje

Indeks nabavnih managerjev v svetovni elektronski industriji se je februarja znižal (s 56,3 na 54,8) na najnižjo vrednost v zadnjih 15 mesecih. Upočasnila se je tekoča rast proizvodnje in novih naročil. Indeks se je znižal zaradi nekoliko šibkejšega povpraševanja, pomanjkanja surovin in odsotnosti zaposlenih (v Aziji je bilo to bolj izrazito). Podobno kot v drugih sektorjih se zamude pri dobavah nekoliko znižujejo. Stroškovni pritiski ostajajo visoki, saj so se cene surovin na mednarodnih trgih povečale, hkrati pa so narasli stroški transporta. Februarja je tako okoli 28 % svetovnih proizvajalcev dvignilo cene (le 1 % jih je znižalo), kar je bilo sicer nekoliko manj kot januarja.

 

Januarska industrijska proizvodnja podobna decembrski

Januarja 2022 je industrijska proizvodnja v Sloveniji ostala na podobni ravni kot v decembru (sezonsko prilagojeno) oz. je bila višja za 0,1 %. Povsem netipično je bila rast najvišja v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (+18 %). V predelovalnih dejavnostih je upadla za 0,9 % (pričakovali smo sicer skromno, 0,5-odstotno rast), v rudarstvu za 0,6 %. Glavnino industrijske proizvodnje v Sloveniji predstavljajo predelovalne dejavnosti, kjer so se prihodki vseeno okrepili za 3,1 %. K znižanju proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je ključno vplival padec proizvodnje v trajnih proizvodih za široko porabo (-14,7 %), kjer ocenjujemo, da predvsem v proizvodnji zdravil. V proizvodnji za investicije (stroji in oprema, polizdelki) je bila rast proizvodnje 0,9-odstotna, prihodki pa so upadli za 5,3 %. To je bila tudi posledica nekoliko večje rasti zalog (+3 %).

Merjeno po tehnološki zahtevnosti je bil padec v kategoriji visoko tehnološko zahtevnih proizvodov največji (-5,7 %), kar potrjuje naš  predhodni sklep (farmacevtska industrija). V nizko tehnološki proizvodnji je bil padec 2,3-odstoten, v srednje visoko (+0,6 %) in srednje nizko (+2,7 %) tehnoloških industrijah pa so beležili celo rast.  

 

Veliko slabšanje pogojev menjave Slovenije z državami izven EU

Slovenija je v januarju 2022 izvozila za 3,5 milijarde EUR (naša ocena: 3 mrd EUR) in uvozila za 3,9 milijarde EUR blaga; izvoz je bil za 20,5 % višji kot v januarju 2021, uvoz pa za 52,1 %. V blagovni menjavi s tujino je bil tako v januarju 2022 zabeležen visok trgovinski primanjkljaj. Znašal je 0,4 milijarde EUR, pokritost uvoza z izvozom je bila 89,2-odstotna.

Izvoz v države članice EU je bil v januarju 2022 za 28,8 % višji kot v januarju 2021, uvoz pa za 38,0 %. Vrednost tako izvoza kot tudi uvoza v te države je namreč znašala 2,4 milijarde EUR. Z državami članicami EU je Slovenija v januarju ustvarila 68,5 % vrednosti celotnega izvoza in 60,9 % vrednosti celotnega uvoza.

Izvoz v države zunaj EU je bil v januarju 2022 za 5,7 % višji kot leto prej, uvoz iz omenjenih držav pa za 80,6 %. Vrednost izvoza v te države je v januarju znašala 1,1 milijarde EUR, vrednost uvoza od tam pa 1,5 milijarde EUR. To po naši oceni odraža visoko rast cen surovin, energentov in polproizvodov, pri katerih je pomen surovin v končni ceni visok.

 

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • Veliki porabniki kovin v februarju nekoliko bolje kot v januarju
  • Januarska industrijska proizvodnja podobna decembrski
  • Pri zdravilih in vozilih presežek pri menjavi najvišji, primanjkljaj pri kemijskih proizvodih in gorivih
  • Fiskalni svet opozarja na ceno geopolitičnih razmer na vzhodu Evrope
  • Banka Slovenije o vplivu na makroekonomske okolje zaradi vojne v Ukrajini
  • Število stečajev nižje za desetino
  • Rast cen v ZDA se še nadaljuje
  • V ZDA strah pred prihodnjo inflacijo ostaja visok
  • Dogodki v tem tednu: januarska plačilna bilanca in delovno aktivno prebivalstvo

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere, zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, dohodninska reforma, geopolitične napetosti v Vzhodni Evropi.

Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰

Želim svoj brezplačni izvod

 

Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.

 Weekly Economic Highlights

 

 


Fotogalerija