Od 12. do 18. 03. 2022
Indikatorji strahu pričakovano povišani
OECD prvi od velikih o vplivu vojne na gospodarstvo
OECD je ocenil, da naj bi bila svetovna gospodarska rast zaradi negotovosti, povezane z vojno v Ukrajini, v letu 2022 nižja za 1 odstotno točko, medtem ko naj bi bila povprečna inflacija višja za dodatni 2,5 odstotni točki, predvsem kot posledica dviga cen energentov, surovin in močnega dolarja. V območju evra naj bi tako bila gospodarska rast nižja za 1,4 odstotne točke in inflacija višja za 2 odstotka. Neposreden ekonomski pomen Rusije in Ukrajine je sicer v globalnem gospodarstvu majhen (2 % svetovnega BDP), prav tako so finančne povezave z drugimi državami majhne, kar pomeni omejeno tveganje. TNI tujih podjetij v Rusiji in ruskih podjetij v tujini predstavljajo le 1 do 1,5 % globalnih. Nevarnost je precej višja za trg surovin, saj obe državi skupaj predstavljata 30 % svetovne proizvodnje pšenice, 20 % koruze, gnojil in zemeljskega plina in 11 % nafte. Poleg tega je Rusija ključni dobavitelj paladija, ki se uporablja v avtomobilski industriji, in niklja, ki se uporablja v jeklarski industriji in proizvodnji baterij. Obe državi sta pomembna vira argona in neona, plinov, ki se uporabljata v proizvodnji polprevodnikov, in proizvajalki titana, ki se uporablja v letalstvu. Zaloge urana so velike v obeh državah. Pri vseh teh surovinah bi lahko prišlo do pomanjkanja dobav, kar bi lahko omejilo rast proizvodnje ter dvignilo cene.
Nemški ZEW padel, kot še nikoli
Po prvih znanilcih padca optimizma zaradi vojne v Ukrajini (znižanje optimizma pri velikih proizvajalcih elektronike) smo pričakovali tudi večje padce indikatorjev, še posebej v Evropi. Indikator ZEW, ki meri razpoloženje nemških podjetjih, je upadel (-93,6 točk) celo več kot je v mesecu ob začetku pandemije covid-19 (-58,2 točki v marcu 2020). Tudi ocena tekoče situacije se je poslabšala (padec iz 13,3 na -21,4), kar odraža po mnenju ekspertov upočasnitev ekonomskih trendov. Pričakovanja o gibanju cen so se povečala za 108 točk na 70 točk. Pričakovanja naj bi se povsem poslabšala v energetsko-intenzivnih podjetjih ter v finančnem sektorju. Ti podatki nakazujejo morebitno stagflacijo, vendar zanemarjajo zelo spreminjajoče cene (cena nafte brent se je denimo v tekočem tednu znižala na nivo med 100 in 110 USD za sodček) kot tudi odsotnost podatkov o izrednem krčenju knjige naročil. Prav tako bo EK v kratkem pripravila nov okvir, s katerim bo državam članicam omogočila fiskalno podporo zaradi rasti cen energentov.
FED pričakovano v 1. dvig centralne obrestne mere
Ameriška centralna banka (FED) se je na zasedanju 16. marca odločila za dvig ključne obrestne mere za 0,25 odstotne točke na raven med 0,25 in 0,5 odstotka. Gre za prvi dvig po letu 2018. Hkrati je FED ocenil, da bo ključna obrestna mera konec leta v območju med 1,75 in 2 odstotkoma, kar pomeni, da bo letos sledilo še šest dvigov po četrtino odstotne točke. FED za letos napoveduje 2,8-odstotno rast ameriškega BDP, še decembra so za letos napovedovali 4-odstotno rast.
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere, zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, dohodninska reforma, geopolitične napetosti v Vzhodni Evropi, gospodarske sankcije.
Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.