Od 26. 02. do 04. 03. 2022
Gospodarska rast v 2021 nad pričakovanji, kot tudi tekoča rast cen
Cene energentov in hrane vplivale na polovico rasti potrošniških cen
Na letni ravni so se februarske cene (indeks cen življenjskih potrebščin) v Sloveniji v povprečju zvišale za 6,9 % (v istem mesecu 2021 je bila 1-odstotna deflacija). Povprečna 12-mesečna rast je bila 3,1-odstotna (v istem obdobju prejšnjega leta so cene upadle za 0,5 %). Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 8,5 %, cene storitev pa za 3,7 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 9,5 %, trajno blago za 8,5 % in poltrajno blago za 4,9 %. K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,3 odstotne točke, prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (za 19,6 %); električna energija se je podražila za 15 %, plin za 25,6 %, tekoča goriva za 10,3 %, trda goriva za 11,6 % in toplotna energija za 52,1 %. 26,6-odstotno zvišanje cen goriv za osebna vozila je inflacijo dodatno zvišalo za 1 odstotno točko. Prav toliko, 1 odstotno točko, je k letni inflaciji prispevala tudi dražja hrana (za 6,4 %). Znižale so se le cene izdelkov in storitev iz skupine komunikacij (za 3,6 %), ki so ublažili inflacijo za 0,2 odstotne točke.
Februarja je mesečna rast cen (glede na januar 2022) znašala 1,4 % (prejšnji mesec 0,4-odstotna). Inflacijo so najbolj, vsak za 0,3 odstotne točke, zvišali dražja hrana (za 2,1 %), električna energija (za 8,4 %) in počitniški paketi (za 10,4 %). Višje cene oblačil (za 2,5 %), gospodinjskega pohištva (za 1,9 %) in bencina (za 3,5 %) so k inflaciji dodale vsaka po 0,1 odstotne točke. Vse preostale februarske podražitve so prispevale nadaljnje 0,5 odstotne točke. Inflacijo so, vsak po 0,1 odstotno točko, blažili cenejša obutev (za 2,7 %), zemeljski in mestni plin (za 6,7 %) ter izdelki in storitve iz skupine zdravstva (za 1,1 %).
Po prvih ocenah rast BDP v Sloveniji nad pričakovanji
BDP v Sloveniji se je v zadnjem četrtletju leta 2021 povečal za 5,4 % (desezonirano, glede na predhodno četrtletje), kar je bilo 10-krat več kot v EU-27 (0,4 %) ali v območju evra (0,3 %). Glede na 4. četrtletje 2020 je bil BDP v Sloveniji večji za desetino, kar je bila visoka rast (le v 2. četrtletju je bila višja, pri 16,1 %).
V celotnem letu 2021 je bila rast 8,1-odstotna, kar je bilo več od zadnjega konsenza (6,7 %). Potrošnja gospodinjstev je porasla za 11,6 %, države za 3,9 % in bruto investicij v osnovna sredstva za 12,3 % (tudi zaloge so pozitivno prispevale k rasti, v višini 0,8 odstotne točke). Izvoz blaga in storitev je bil realno višji za 13,2 %, uvoz pa za 17,4 % (odražal je tako večji uvoz polproizvodov za predelovalno dejavnosti, ki 80 % le-te izvozi, kot večjo potrošnjo gospodinjstev, države in investicij). K celotni rasti BDP je tako predvsem prispevala višja potrošnja gospodinjstev (70 % rasti). Ta je bila realno višja za 4,3 % glede na leto 2019. Glede na to leto (2019) je bila potrošnja države višja za 8,3 %, bruto investicij za 3,1 %, izvoza za 3,4 % (izvoz storitev je znotraj tega še zaostajal za 7 %, zaradi 50-odstotnega izpada pri potrošnji tujih turistov v Sloveniji). Slovenski BDP je bil konec 2021 realno višji za 3,5 % glede na leto 2019, mediana med državami EU-27 je bila pri 0,8 %.
Anketna brezposelnost še vedno s padcem
Anketna stopnja brezposelnosti (sezonsko prilagojena) se je v območju evra v januarju 2022 znižala le na 6,8 % (predhodni mesec: 7 %, november 2021: 6,8 %), kar je bilo manj od srednje ocena analitikov (6,9 %). V EU-27 je znašala 6,2 %. Znižanje je bilo še posebej visoko v Španiji ( s 13 % na 12,7 %), na Hrvaškem (iz 6,9 % na 6,5 %) in Cipru (iz 6,6 % ma 6,1 %). Na znižanje stopnje na ravni EU-27 pa sta imeli največji vpliv Francija (znižanje s 7,2 na 7,0 %) in Italija (znižanje s 9,0 na 8,8 %). V Sloveniji se je anketna brezposelnost znižala s 4,4 na 4,2 %. v Sloveniji znižale (-4,4 %) bolj kot v območju evra (-0,4 %). Ključen prispevek k tem razlikam so dale višje cene storitev v Sloveniji, ki so bile višje za 3,5 % (v območju evra za 2,3 %). Cene elektrike, plina, premoga in daljinskega ogrevanja so se v Sloveniji zvišale pol manj (+15,8 % napram +31,2 %), kar pomeni, da nas še čaka rast cen iz tega naslova v prihodnjih mesecih. Pri cenah tekočih goriv so bili dvigi podobni (+27,5 % v Sloveniji, +25,9 % v območju evra).
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere, zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, dohodninska reforma, geopolitične napetosti v Vzhodni Evropi.
Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.