Od 2. do 8. 04. 2022
Storitveni del gospodarstva še naprej z visoko rastjo poslovanja
Marčevski optimizem v območju evra presenetil
Sestavljeni indeks nabavnih managerjev v območju evra (anketa je bila izvedena med 11. in 28. marcem) se je v marcu nekoliko znižal (s 55,5 na 54,9). Storitveni del gospodarstva je na drugi strani še vedno čutil povečano povpraševanja, saj je storitveni PMI ostal na visoki vrednosti (s 55,5 se je povečala na 55,6). V evropskem storitvenem sektorju je bila rast najvišja v Franciji (krepitev s 55,5 na 57,4) in Nemčiji (rast s 55,8 na 56,1), medtem ko je v Italiji upadla (s 52,8 na 52,1). Stroškovna inflacija je bila v Italiji bolj izrazita kot drugje, saj je tudi storitveni del gospodarstva nekoliko bolj vezan na ceno zemeljskega plina.
Nova naročila so se marca zmerno povečala, nova naročila proizvodnega sektorja na izvoznih trgih pa so upadla (prvič po novembru 2020), predvsem zaradi posledic invazije v Ukrajini, ki je vplivala na manjše povpraševanje po evropskem blagu v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji. Stroški vhodnih surovin in energentov so marca močno porasli, vendar so podjetja relativno uspešno prenašala višje cene v dvig cen proizvodov in storitev. Med večjimi državami v območju evra je bilo razpoloženje nabavnikov najvišje na Irskem in v Franciji. V Nemčiji, Španiji in Italiji se je nekoliko znižalo, vendar je v vseh naštetih državah ostalo nad 52, kar nakazuje ne ekspanzijo. Kljub slabšanju poslovnih pričakovanj zaradi invazije v Ukrajini se je zaposlenost povečala najhitreje v zadnjih 4 mesecih. Že trinajsti zaporedni mesec se je zaloga nedokončanih del povečala. V mesecu aprilu pričakujemo poslabšanje nabavnih pogojev zaradi novih zamud pri dobavah, ki so še posebej akutne za avtomobilsko in elektronsko industrijo. Prav tako bo trg lažje ocenil, do katere mere lahko potrošniki še prenesejo povišanje cen. Vir: S&P Global.
Februarski izvoz pričakovano porasel, rast uvoza ostaja visoka
Februarski izvoz je znašal 3,6 mrd EUR in je bil medletno višji za 18,7 %. S tem je bil povsem enak naši napovedi. Visoka rast uvoza prav tako še ne pojenja. Uvoženega je bilo za 4,2 mrd EUR blaga, kar je bilo medletno za polovico več. Že drugi zaporedni mesec je nastal velik trgovinski primanjkljaj, tokrat v višini 0,6 mrd EUR, v prvih dveh mesecih pa skupaj 1 mrd EUR.
Slovenija je približno dve tretjini vsega blaga, izvoženega v februarju 2022, izvozila v države članice EU, hkrati pa iz njih uvozila malo manj kot dve tretjini celotnega uvoza blaga. Vrednost v te države izvoženega blaga je znašala 2,4 milijarde EUR ali za 21,0 % več kot v februarju lani. Vrednost uvoza iz omenjenih držav pa je znašala 2,6 milijarde EUR, kar je na letni ravni za 32,4 % več.
Obseg trgovanja Slovenije s preostalimi državami (nečlanicami) je bil večji kot v februarju 2021. V to skupino držav je Slovenija izvozila za 1,2 milijarde EUR blaga (ali za 14,2 % več), od tam pa uvozila za 1,5 milijarde EUR blaga (ali za 95,7 % več). Glede visoke stopnje rasti uvoza blaga iz držav nečlanic velja omeniti, da je bila vrednost uvoza iz teh držav v lanskem letu najnižja prav v februarju, saj je bila mobilnost prebivalstva nižja zaradi zajezitvenih ukrepov (ter s tem nižja vrednost uvoza naftnih derivatov). Ob tem je potrebno dodati, da so 0,5 mrd EUR izvoza (42 % celotnega) in 0,7 mrd EUR uvoza (47 % celotnega) z državami nečlanicami EU (pretežno s Švico) predstavljali posli »oplemenitenja«, ki pomeni relativno nizek delež dodane vrednosti. Vir: SURS.
Na Kitajskem in v Rusiji marčevski trendi najšibkejši
Sestavljeni svetovni indeks PMI se je marca nekoliko znižal (iz 53,5 na 52,7), kar odraža upad poslovnega optimizma. Kljub temu je bila rast zaposlovanja najvišja po letu 2007. Proizvodnja potrošnih dobrin se je povečala, enako velja za povpraševanje po finančnih storitvah, v proizvodnji vmesnega blaga in investicijskem blagu pa je bila proizvodnja podobna kot v februarju. Na Irskem, v Združenem kraljestvu in ZDA so bili poslovni trendi najmočnejši, poslovanje pa se je poslabšalo le na Kitajskem, v Rusiji in v Kazahstanu. V Indiji, Rusiji in Kazahstanu se je zaposlovanje tudi znižalo. Vir: S&P Global.
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere, zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja,dohodninska reforma, geopolitične napetosti v Vzhodni Evropi, gospodarske sankcije in embargo na uvoz energentov iz Rusije. Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.