Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 31. teden 2023

6.8.2023_Izpod peresa

31. teden 2023

 

Črno zlato spet v ospredju

 

Skromna julijska deflacija v območju evra odraža predvsem padec cen izdelkov, medtem ko se cene storitev umirjajo manj. Večmesečni trend padanja cen surovin se je v juliju prekinil, saj so cene nafte pridobile okoli 5 %, kar vnovič ustvarja nelagodje med potrošniki in nosilci denarne politike. Opazna rast cen prevozov ladijskih kontejnerjev iz Kitajske v ZDA in Evropo kaže na ponovno rast uvoza blaga, pri čemer vse bolj izstopa blago z višjo dodano vrednostjo – elektronske komponente in drugi proizvodi, povezani s prehodom v elektrifikacijo in električna vozila. Junija se je medletna vrednost izvoza blaga Slovenije na trge EU-27 še tretji zaporedni mesec znižala, količinsko (merjeno po teži) pa deseti zaporedni mesec (od oktobra 2022), kar odraža povezanost slovenske industrije s šibkostjo proizvodnje in potrošnje na evropskem trgu.

 

Bistvena upočasnitev osnovne inflacije, vendar predvsem zaradi padca cen izdelkov

V območju evra so cene (metodologija HICP) v mesecu juliju po prvi oceni upadle za 0,1 % (toliko je upadla tudi osnovna inflacija), k čemur sta predvsem prispevala 2,7-odstoten padec cen industrijskega blaga (četrtinski delež košarice) in manj 0,3-odstoten padec cen energentov (10-odstoten delež košarice). Medtem so se cene hrane, alkohola in tobaka (petina košarice) povečale za 0,2 % in storitev (44 % košarice) za 1,4 %, kar je na mesečni ravni ublažilo padec gibanja cen. Rast cen v storitvenih dejavnostih, ki so delovno intenzivne, odraža tako rast plač (stroškovni dejavnik), visoko povpraševanje kot zapoznelo usklajevanje določenih cen storitev. Cene nepredelane hrane (4,5 % košarice) so bile nižje za 0,6 %, cene predelane, alkohola in tobaka (15,5 % košarice) pa so bile višje za 0,4 %.

 

Naraščanje osnovne inflacije (70 % košarice, brez cen hrane, alkohola, tobaka in energentov) se od maja bistveno upočasnjuje, saj je povprečna rast cen v zadnjih treh mesecih (maj – julij) naraščala le še po 0,17-odstotni stopnji, medtem ko je v predhodnih treh mesecih rast znašala 1 %. Na drugi strani se je rast cen storitev v teh dveh obdobjih umirila manj, in sicer s 0,9 % na 0,73 %. V kolikor bi se dinamika počasne rasti osnovne inflacije (ali ceno njenega padca) ohranila tudi v avgustu, bi to zelo verjetno vodilo ECB k premoru pri dvigih, morebitna ponovna rast cen naftnih derivatov (glej graf tedna) pa bi zelo verjetno spet povečala tudi osnovno inflacijo.

 

Več v prilogi.

 

V 2023 predvidena rasti industrijske proizvodnje zgolj na Poljskem

V skupini srednje in vzhodno evropskih držav(CEE) so v maju beležili medletno skromno povečanje industrijske proizvodnje na Češkem (+1,5 %) in na Slovaškem (+0,5 %), medtem ko so na Poljskem (-2,6 %), Madžarskem (-4,6 %) in v Romuniji (-5,2 %) beležili njen upad. Manjša industrijska proizvodnja se odraža v manjšem realnem izvozu omenjenih držav. Največji medletni padec izvoza je bil zabeležen v energetsko intenzivnih panogah, kot sta kemična (-25,3 %) in kovinska industrija (-22,6 %), medtem ko je šibka rast v izvozu pohištva (+3,5 %) in močnejša rast v avtomobilski industriji (+27,5 %). Dvoštevilčna rast pri slednji je predvsem rezultat izboljšanja dobavljivosti polprevodnikov in zniževanja visokih zalog naročil. Kljub temu pa tako kot v Nemčiji tudi v državah CEE v zadnjih mesecih spremljamo padec novih naročil. V letu 2023 bo po ocenah analitikov FocusEconomics industrijska proizvodnja nižja na Češkem (-0,2 %), Madžarskem in Slovaškem (obe več kot -1 %), medtem ko se zgolj pri Poljski pričakujemo zmerno rast v višini 0,7 %. Vir: Polish Economic Institute

 

Stabilizacija industrijske proizvodnje v ZDA

Sektorski PMI v ZDA za mesec julij je pokazal, da je bila dinamika realne prodaje najvišja v zdravstvu (blago in storitve), industriji in potrošniških storitvah, precej manjša pa v tehnologiji. V primerjavi z junijem se je optimizem povečal v treh sektorjih in zmanjšal v štirih. S padci so se soočali v finančnem sektorju. Pri zdravstvenih storitvah so beležili najvišjo rast aktivnosti po aprilu 2023, medtem ko v tehnološkem sektorju spremljajo največji upad rasti aktivnosti po septembru 2022. V finančnem sektorju je bil upad aktivnosti največji po februarju 2023. Nizka je bila rast aktivnosti v sektorju bazičnih materialov, po dveh mesecih negativne rasti. Stabilna rast aktivnosti v industriji nakazuje na stabilizacijo industrijske proizvodnje v juliju. Vir: S&P Global

 

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • Presenetljiva rast BDP v območju evra v 2. četrtletju

  • Turistični sektor ključen pri rasti cen storitev v juliju
  • V 2023 predvidena rasti industrijske proizvodnje zgolj na Poljskem
  • Slovenija z najnižjo stopnjo brezposelnostjo mladih
  • V ZDA le industrija fosilnih goriv in pohištva z boljšo dinamiko
  • Ozka grla v svetovnih dobavnih verigah so vse bolj zgodba preteklosti
  • Zaradi šibkejših od predvidenih rezultatov pod črto v 2022, DDPO prilivi nižji za 200 mio EUR
  • Cene nafte ključne pri julijski rasti cen surovin
  • Proizvodne cene potrošniških dobrin brez sprememb
  • Sezonski porast brezposelnosti pričakovan
  • Stabilizacija industrijske proizvodnje v ZDA
  • Manjša stanovanjska gradnja narekuje padec aktivnosti v gradbenem sektorju
  • Vse manj sektorjev z rastjo obsega aktivnosti
  • Finančni in tehnološki sektor narekujeta rast aktivnosti
  • Ameriški storitveni sektor še vedno z rastjo tudi v juliju
  • Cene ladijskih prevozov iz Kitajske se po mesecih padanja zopet dražijo
  • Močna rast aktivnosti v zavarovalniškem sektorju
  • Znaten padec trgovinske menjave z državami EU-27 v 2. četrtletju, visoka rast uvoza iz Kitajske
  • Poslovna dinamika v zasebnem sektorju še zelo pozitivna v drugem četrtletju
  • Dogodki v tekočem tednu: junijska industrijska proizvodnja v Sloveniji

     

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Katastrofalna avgustovska povodenj

2.      Obrestne mere

3.      Zaposlovanje tujcev

4.      Pomanjkanje zaposlenih

5.      Spremembe in dopolnitve veljavnega ZDR-1

6.      Inflacija v prihodnjih mesecih

7.      Rast plač

8.      Fiskalna politika v 2024 in naprej

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?  📰

Želim se naročiti

 


Fotogalerija