29. - 30. teden 2023

Ohlajanje slovenskega gospodarstva izrazitejše v zadnjih mesecih kot v EU-27

Kazalnik gospodarske klime v EU-27 je upadel tudi v juliju (-0,5) in je bil tako 6,4 o. t. pod dolgoletnim povprečjem. Najbolj je v tem obdobju porasel na Danskem (+17,5 o. t.), Malti (+12,1 o. t.) in v Grčiji (+7,3 o. t.), upadel pa v Luksemburgu (-12,3 o. t.) in Sloveniji (-6,7 o. t.). V predelovalnih dejavnostih je bilo razpoloženje v EU-27 glede na začetek leta nižje za 7,9 o. t. V tržnih storitvenih dejavnostih je bil indikator nižji za 1,7 o. t. glede na začetek leta. Najbolj se je znižal na Hrvaškem (-7,4 o. t.) in v Sloveniji (-7,1 o. t.).

Slovenija z drugim največjim znižanjem kazalnika gospodarske klime

Kazalnik gospodarske klime v EU-27 je upadel tudi v juliju (-0,5) in je bil tako 6,4 o. t. pod dolgoletnim povprečjem. Glede na začetek leta (podatek je sezonsko prilagojen) je bil nižji za 2 o. t. Najbolj je v tem obdobju porasel na Danskem (+17,5 o. t.), Malti (+12,1 o. t.) in v Grčiji (+7,3 o. t.), upadel pa v Luksemburgu (-12,3 o. t.) in Sloveniji (-6,7 o. t.). V predelovalnih dejavnostih je bilo razpoloženje v EU-27 glede na začetek leta nižje za 7,9 o. t., pri čemer se je najbolj znižal v Luksemburgu (-24,8 o. t.), Nemčiji (-16,4), na Finskem (-11,6 o. t.), Švedskem (-11,1 o. t.) in v Sloveniji (-8,4 o. t.). V Luksemburgu je bil celo 40 o. t. pod dolgoletnim povprečjem in je odražal težave v domači jeklarski industriji. V tržnih storitvenih dejavnostih je bil indikator nižji za 1,7 o. t. glede na začetek leta. Najbolj se je znižal na Hrvaškem (-7,4 o. t.), v Sloveniji (-7,1 o. t.), Latviji (-6,8 o. t.), Avstriji (-6,3 o. t.) in na Nizozemskem (-5,1 o. t.).

Dinamika rasti plač ne kaže znakov ohlajanja

Povprečna rastmajske bruto plače v Sloveniji, ki je bila izplačana v juniju, je bila medletno še nekoliko višja (+11,0 %; 2.208 EUR), medtem ko je bila v prvih petih mesecih medletno višja za 10,2 % (2.172 EUR). Povprečna mesečna neto plače je na medletni ravni porasla za 10,6 % na 1.435 EUR, vobdobju prvih petih mesecev leta pa je bila višja za 10,7 % (1.413 EUR). Medletna rast majske neto plače je tako za 0,4 o. t. zaostajala za rastjo bruto plače. Rast bruto plače v zasebnem sektorju je v prvih petih mesecih medletno znašala 10,3 %, podobno tudi v javnem sektorju (10,2 %). Najvišja rast bruto plač v tem obdobju  je bila najvišja v rudarstvu (+20 %), gostinstvu (+13 %), kmetijstvu (+12 %), drugih raznovrstnih dejavnostih (+12 %) in oskrbi z električno energijo (+11 %).

Dramatičen padec porabe električne energije v predelovalni dejavnosti

Poraba električne energije v Sloveniji je bila prvi polovici leta medletno nižja za 7,9 %, medtem ko je v juniju padec porabe znašal 10,3 %. V gospodinjstvih je bila poraba manjša za 6,1 % glede na junij 2022 (-3,7 % v 1. polletju), pri poslovnih subjektih pa je bila nižja za 10,1 % (-7,3 % v 1. polletju). K padcu porabe je prispevalo predvsem zmanjšanje porabe v predelovalni dejavnosti za 20,2 % (-10,8 % v 1. polletju). Hkrati pa se je poraba zemeljskega plina v prvi polovici leta zmanjšala za 7,9 %, k čemur je po naši oceni prispevalo predvsem zmanjšanje porabe pri poslovnih subjektih.

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih za 2 tisoč nižje kot v začetku leta

• Po dveh mesecih krčenja gradbenih del, rahel preobrat v mesecu maju
• Manjše število predvidenih gradenj
• Slovenija z drugim največjim znižanjem kazalnika gospodarske klime
• Manjša naklonjenost nakupom avtomobilov in prenov stanovanj
• Dinamika rasti plač ne kaže znakov ohlajanja
• Zaupanje rahlo višje le med potrošniki
• Rast števila tujih turistov se umirja
• Dramatičen padec porabe električne energije v predelovalni dejavnosti
• Rast prihodkov v storitvenih dejavnostih v znamenju okrevanja turističnega sektorja
• V prvi polovici leta kar 6,6 % padec prihodkov v trgovini na drobno
• Globok padec industrijske proizvodnje se nadaljuje
• Ohlajanje aktivnosti v storitvenih dejavnosti
• Gospodarska aktivnost v ZDA ostaja robustna
• Izrazito pozitiven medletni selitveni prirast
• Delež tujih državljanov hitro narašča
• Trg dela ne kaže znakov ohlajanja
• Padec uvoznih cen poganjajo nižje uvozne cene surovin
• Zniževanja javnega dolga v BDP se nadaljuje v počasnejšem tempu
• Pričakovan dvig obrestnih mer pri FED in ECB
• IMF bolj optimističen glede sveta, bolj pesimističen pa glede Nemčije
• Dogodki v tekočem tednu: julijska inflacija in BDP v EU-27

   

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina in električne energije, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.

Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče