23. - 26. teden 2023

Junijska rast cen že drug mesec precej nad pričakovano

Cenovna gibanja v Sloveniji ostajajo izrazito močna in le ugoden prispevek nižjih cen naftnih derivatov znižuje letno inflacijo, medtem ko je bila ta v zadnjih dveh mesecih dvakrat zapored višja od 1 odstotka. To povečuje tudi verjetnost, da bo rast cen trajala dlje časa in bo višja, saj se plače usklajujejo z zamikom. Cenovna gibanja sicer prispevajo tudi k rasti prihodkov države, ki so v 1. četrtletju leta porasli precej močno. Šibki junijski podatki o razpoloženju nabavnikov v območju evra povečujejo pričakovanja o padcih industrijske proizvodnje v prihodnjih mesecih, kjer pod udarom ostajajo energetsko intenzivne dejavnosti.

Kljub primanjkljaju se je javni dolg ohranil pod 70 % BDP

V Sloveniji je sektor država je v 1. četrtletju ustvaril primanjkljaj v vrednosti 0,54 mrd EUR (3,6 % BDP). Skupni prihodki so bili medletno višji za 0,49 mrd EUR oz. za 8,4 %. K njihovi rasti so najbolj prispevali višji prihodki od socialnih prispevkov, ki so bili medletno višji za 223 mio EUR ali za desetino. Davčni prihodki so bili višji za 182 mio ali za 6,5 %. Med temi so najbolj zrasli prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz, in sicer za 111 mio EUR ali za 6,5 %. Prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje so bili višji za 69 mio EUR ali za 6,3 %. Skupni izdatki države so bili medletno višji za 0,6 mrd EUR ali za 9,9 %. Zraslo so zaradi višjih izdatkov za javne uslužbence (+156 mio EUR ali za 10,0 %). Subvencije so bile višje za 152 mio EUR ali za 97,6 %. Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so bili višji za 152 mio EUR ali za 24,1 %, izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi pa za 120 mio EUR ali za 4,7 %. Izdatki za obresti so bili višji za 28 mio EUR ali za 18,3 %. Rast skupnih izdatkov države je bila za 1,5 o. t. višja od rasti skupnih prihodkov, tako rast prihodkov in odhodkov pa sta bili medletno eni najvišjih v zgodovini.

Konsolidirani bruto dolg države je konec 1. četrtletja 2023 znašal 42,2 mrd EUR ali 69,5 % BDP. V primerjavi s stanjem na koncu četrtletja prej je bil višji za malo manj kot 1 mrd evrov. Zvišal se je predvsem dolg iz naslova dolgoročnih dolžniških vrednostnih papirjev. Vir: Statistični urad RS

Padec cen uvoženih proizvodov znižuje prihodnje inflacijske pritiske

Cene uvoženih proizvodov v slovenski industriji so se znižale tudi v mesecu maju, ko so upadle za 0,7 % glede na april. To je bilo vnovič posledica dodatnega znižanja cen energentov (-6,6 %) in manjšega znižanja cen surovin (-0,4 %), medtem ko so cene proizvodov za široko porabo ostale nespremenjene, cene proizvodov za investicije pa so se neznatno znižale (-0,1 %). Glede na začetek leta (december 2022), so bile uvozne cene energentov nižje za 24 %, surovin za 3 %, cene proizvodov za široko porabo pa so bile nespremenjene, medtem ko so bile cene proizvodov za investicije višje za 1,8 %. Stagnacija cen proizvodov za široko porabo kaže, da cene proizvodov ne bi smele več vplivati na dvigovanje inflacije v prihodnjih mesecih, seveda pa so ti trendi odvisni tudi od zamika pri cenovnih uskladitvah v distribuciji in trgovini. Vir: Statistični urad RS

Za 2.000 manj delovno aktivnih kot decembra 2022

V aprilu je bilo v Sloveniji približno 933 tisoč delovno aktivnih oseb, od tega nekaj več kot 833 tisoč zaposlenih in približno 99,8 tisoč samozaposlenih. Glede na mesec marec je to bilo za 1.600 več, glede na začetek leta pa za 2 tisoč manj. Število delovno aktivnih se je v primerjavi z mesecem prej povečalo v 15 dejavnostih in znižalo v petih. Največjo rast so beležili v gradbeništvu (za približno 600 oz. za 0,8 %) in v gostinstvu (za nekaj manj kot 400 oseb oz. za 0,9 %), kar je bilo sezonsko pričakovano, največji upad pa v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (za nekaj manj kot 100 oseb oz. za 0,1 %). Vir: Statistični urad RS

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Trg dela ostaja trden

• Ponovni višji dvig DDV na energente in počitniški paketi odločilno prispevali k rasti cen
• Prvo znižanje zaupanja potrošnikov v letošnjem letu
• Razpoloženje v gospodarstvu najnižje po oktobru 2022
• Peti zaporedni mesec zniževanja zaupanje v predelovalnih dejavnostih
• Deževen maj več kot uravnotežil nižjo proizvodnjo električne energije v TEŠ-u
• Cene stanovanjskih nepremičnin še z rastjo, poslovnih pa s padci

• Rast prihodkov v storitvenih dejavnostih v znamenju visoke rasti v gostinstvu

• Majski podatki o prodaji v trgovini na drobno razočaranje
• Umirjanja prirasta prenočitev turistov
• Rast bruto plač višja za desetino
• Vnovičen padec cen energentov znižal cene industrijskih proizvodom
• Majski podatki o gradbenih dovoljenjih ponovno nekoliko boljši
• Stagnacija cen gradbenih stroškov
• Slovenski potrošniki so se usmerili na rabljene avtomobile
• Šibki trendi v predelovalnih dejavnostih v območju evra
• Manjše varčevanje gospodinjstev
• Dogodki v tekočem tednu: junijski sektorski PMI

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina in električne energije, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)