39. teden 2023

Slovenska gospodinjstva so se vrnila na stara pota varčevanja 

Podatki iz nefinančnih sektorskih računov za prvo polletje 2023 so pokazali, da se je stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev v 1. polletju bistveno povečala, kar pojasnjuje šibko realno rast domače potrošnje, kljub razmeroma močni rasti plač in medletnem prirastu zaposlovanja. Septembrska mesečna inflacija je bila v skladu z našimi pričakovanji (+0,3 %) in nadaljevanje tega trenda do konca leta pomeni 7,9-odstotno povprečno inflacijo v letu 2023.

Zaradi rasti plač EBITDA z nižjo rastjo od dodane vrednosti

Slovensko gospodarstvo je lansko 1. polletje prvič po več kot desetih letih izkazovalo primanjkljaj (neto izposojanje) s tujino – dosegel je 323 mio EUR ali 1,2 % BDP. V prvi polovici letošnjega leta je zopet ustvarilo presežek (neto posojanje), ki je znašal 1,9 mrd EUR ali 6,3 % BDP. Izvoz blaga in storitev je ob manjšem domačem povpraševanju (zlasti nižji rasti potrošnje gospodinjstev) in izboljšanih pogojih menjave ohranil pozitivno nominalno rast in je bil za 4,9 % (+1,3 mrd EUR) medletno višji, uvoz blaga in storitev pa se je zmanjšal za 0,9 mrd EUR ali za 3,5 %. Bruto investicije v osnovna sredstva celotnega gospodarstva so v letošnjem 1. polletju predstavljale 22,9 % nominalnega BDP ali za 1,1 o. t. več kot v istem obdobju lani. 

Nominalna rast ustvarjene bruto dodane vrednosti podjetij je bila višja (12,8-odstotna) od nominalne rasti njihovega bruto poslovnega presežka (5,9-odstotna), kar je bilo posledica visoke rasti plač in stroškov dela in se je odrazilo v nižji stopnji dobička podjetij. Ta je v letošnjem 1. polletju obsegala 26,2 %, v istem lanskem obdobju pa 27,9 %.  

Nominalna rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev se je zaradi ugodnih razmer na trgu dela (med drugim nizka stopnja brezposelnosti ter rast zaposlenosti in plač) nadaljevala, znašala je 12,5 %. Na drugi strani se je nominalna rast potrošnje gospodinjstev znižala na 9,1 %. Nižja rast izdatkov, ki so jih gospodinjstva v povprečju namenila za potrošnjo, se je ob vztrajni in višji rasti bruto razpoložljivega dohodka opazno odrazila v povečanem varčevanju gospodinjstev. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) je bila tako 23,3-odstotna ali za 2,6 odstotne točke višja kot v 1. polletju lani. Hkrati je ostala na višji ravni kot v 1. polletju 2019 (obdobje pred pandemijo), ko je bila 17,2-odstotna.

Veliko padavin pomen visoko proizvodnjo električne energije

Skupna proizvodnja električne energije v Sloveniji je bila avgusta medletno višja za 41,5 %, predvsem zaradi ugodne hidrologije (nadpovprečnih padavin) in posledično nadpovprečno visoke rasti proizvodnje iz hidroelektrarn (+174,8 %). K povečanju skupne proizvodnje je prispevala tudi za 5,7 % višja proizvodnja iz termoelektrarn, ki je vplivala na 0,4 % višjo porabo lignita (najvišja v zadnjih 13-ih mesecih), za 4,9 % višja proizvodnja iz jedrske elektrarne in za 94,7 % višja proizvodnja iz sončnih elektrarn, ki je avgusta dosegala 27,5 % proizvodnje iz termoelektrarn in 5 % celotne proizvodnje. Višja proizvedena količina električne energije zmanjšuje potrebo po njenem uvozu, ki je bil medletno nižji za 20,8 %. Vir: Statistični urad RS

Septembrska rast cen pod pričakovanji analitikov

V območju evra je septembrska letna inflacija (metodologija HICP) znašala 4,3 % (-0,9 o. t. glede na avgust), kar predstavlja občutno zmanjšanje medletne stopnje rasti cen in največji padec od maja 2023. Na mesečni ravni so se cene okrepile za 0,3 %, pri čemer so k rasti prispevale višje cene energentov, ki so se okrepile za 1,4 % glede na julij, in za 2,2 % višje cene industrijskega blaga, kar so medtem ublažile 0,9 % nižje cene storitev. Jedrna inflacija (brez energentov, hrane, alkohola in tobaka) je dosegla 4,5 % in se glede na avgust zmanjšala za 0,8 o. t., kar je njen drugi zaporedni padec in največji po avgustu 2020, ki je bil sicer največji v celotni razpoložljivi podatkovni seriji (od januarja 2002 naprej). K padcu rasti jedrne inflacije je pripomogla nižja letna rast cen storitev (4,7 %), ki je bila 0,8 o. t. nižja od avgustovske ravni (5,5 %), pri čemer je bil to največji padec po maju 2019.

Na letni ravni se je septembra stopnja rasti cen zvišala 5-ih in znižala v 15-ih državah. Najvišja letna rast cen je bila avgusta zabeležena na Slovaškem (8,9 %), Hrvaškem (7,3 %) in v Sloveniji (7,1 %). Najnižja pa na Nizozemskem (-0,3 %), v Belgiji (0,7 %) in Grčiji (2,4 %). Septembrski podatki o gibanju indeksa HICP so bili pod za 0,2 o. t. pod pričakovanji analitikov (4,5 % na letni ravni), k čemur so pripomogle precej nižje rasti cen storitev, ki so se občutneje umirile, kar nakazuje na prisotno šibkost v storitvenem sektorju. Izrazit padec sicer vztrajne storitvene inflacije in pospešeno približevanje 2 % inflacijskemu cilju ECB za nosilce monetarne politike v Frankfurtu predstavlja jasen sprožilec za (vsaj začasno) prekinitev cikla dvigovanja obrestnih mer, kar pa ogrožajo ponovno višja mesečna rast cen energentov. Vir: Eurostat, Reuters

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Avgusta prvi letošnji upad prihodov in prenočitev tujih turistov

• Poslovni subjekti avgusta z najnižjo porabo električne energije po letu 2020

• Julija ponovna pospešitev rasti prihodkov v storitvenih dejavnostih

• Breme okoljskih davkov vedno bolj na plečih gospodarstva

• Turoben september za avstrijska proizvodna podjetja

• V prvih 8-ih mesecih za desetino nižji prihodki v trgovini na drobno

• Poslovne nepremičnine z zmerno rastjo cen v 2. četrtletju 2023

• Anketna stopnja brezposelnosti dosegla najnižjo raven od začetka leta

• Potrošniška vnema po storitvah se umirja

• Padec cen storitev vliva upanje za nadaljnje umirjanje cenovne dinamike

• Javni dolg po opravljeni reviziji rasti BDP ponovno nad 70 % BDP

• Rast pobranih davkov in socialnih prispevkov v 2022 nad 10-letnim povprečjem

• Krepek popravek rasti BDP za 2022 navzdol v skladu s pričakovanji

• Dogodki v tekočem tednu: PMI za mesec september

   

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Ukrepi za odpravo velike avgustovske naravne katastrofe

2.      Obrestne mere (Euribor)

3.      Cene naftnih derivatov

4.      Zaposlovanje tujcev

5.      Pomanjkanje zaposlenih

6.      Spremembe in dopolnitve veljavnega ZDR-1

7.      Inflacija v prihodnjih mesecih

8.      Rast plač

9.      Fiskalna politika v 2024 in naprej