34. in 35. teden 2023

Dve plati statistične revizije podatkov za leto 2022

Objave v zadnjih dveh tednih še naprej odražajo šibkost v evropski industriji, medtem ko se je rast storitvenih dejavnostih povsem umirila in odraža tudi vse manjši prispevek krepitve turizma in drugih prostočasnih dejavnostih na storitvene dejavnosti. Šibki so predvsem trendi v transportu blaga. Razmere na trgu dela v povprečju ostajajo pozitivne, storitvena inflacija pa se je umirila tako v Sloveniji kot v območju evra. Na septembrsko inflacijo bodo vplivale tudi cene pogonskih goriv, še posebej v Sloveniji. Močno je odmevala visoka revizija gospodarske rasti v Sloveniji, ki je pokazala, da je bila gospodarska rast v Sloveniji (2,5 %) v 2022 dejansko nižja od tiste v območju evra (3,5 %). Ta revizija po drugi strani ugodno vpliva na pričakovano gospodarsko rast v aktualnem letu.   

BDP v 2022 s pol nižjo rastjo od prve ocene

Bruto domači proizvod v Sloveniji je v 2022 po redni reviziji letnih ocen znašal dobrih 57 mrd EUR, kar je bilo 2 mrd EUR manj od prvotne ocene. V primerjavi z 2021 je bil v tekočih cenah večji za 9,1 %, realno pa za 2,5 %. Prva ocena o realni rasti je sicer znašala 5,4 %. Po izdatkovni metodi BDP sledi, da je ključen vzrok za negativno revizijo realne rasti BDP znašala za 5,8 o. t. nižja rast potrošnje gospodinjstev (53 % BDP), za 4,3 o. t. nižja rast bruto investicij v osnovna sredstva (22 % BDP) in za 1,4 o. t. nižja potrošnja države (20 % BDP). Sprememba zalog na revizijo ni veliko vplivala, saldo menjave s Slovenijo pa pozitivno (+1,1 o. t.), in sicer tako zaradi višje rasti izvoza (+0,7 o. t.) kot zaradi nižje uvoza (-0,8 o. t.). Aktualna revizija rasti BDP za leto 2022 pa po drugi strani morda nepričakovano celo dviguje pričakovanja o realni in nominalni rasti v aktualnem letu. Podobno bodo tudi aktivnosti, povezane z obnovo prizadetih delov Slovenije, pozitivno vplivale na gospodarsko rast. Vir: Statistični urad RS

Ponovna rast proizvodnje električne energije iz TEŠ-a

Skupna proizvodnja električne energije v Slovenije je bila julija medletno višja za 36 %, predvsem zaradi ugodne hidrologije (nadpovprečnih padavin) in posledično nadpovprečno visoke rasti proizvodnje iz hidroelektrarn (+142 %). K povečanju skupne proizvodnje je prispevala tudi za 11 % višja proizvodnja iz termoelektrarn, ki je vplivala na 3 % višjo porabo lignita, in za 4 % višja proizvodnja iz jedrske elektrarne. Vir: Statistični urad RS

Rast stroškov dela v 1. polovici leta za desetino višja

Povprečna rast junijske bruto plače v Sloveniji, ki je bila izplačana v mesecu juliju, je bila medletno višja za okoli desetino (+9,9 %; 2.206 EUR), medtem ko je bila v 1. polovici leta medletno višja za 10,2 % (2.177 EUR). Povprečna mesečna neto plače je na medletni ravni porasla za 9,5 % na 1.432 EUR, v obdobju 1. polovice leta pa je bila višja za 10,5 % (1.416 EUR). Medletna rast majske neto plače je tako že četrti mesec zapored zaostajala za rastjo bruto plače (junija za 0,4 o. t.), kar je sicer običajno in tudi posledica spremembe zadnje novele Zakona o dohodnini. Rast bruto plače v zasebnem sektorju je 1. polovici leta (+10,1 %) prvič letos zaostajala za rastjo v javnem sektorju (+10,5 %). Med dejavnostmi je bila najvišja rast bruto plač v tem obdobju v rudarstvu (+17,7 %), oskrbi z električno energijo (+13,8 %), gostinstvu (+12,2 %), kmetijstvu (+12 %) in drugih raznovrstnih dejavnostih (+11,9 %). V dejavnostih z največjim številom zaposlenih – predelovalnih dejavnostih in trgovini, je bila rast pri 11,1 oz. 9,4 %. Najnižja je bila rast bruto plač v IKT dejavnostih (+7,7 %). Vir: Statistični urad RS

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Zgolj gradbeništvo z rastjo porabe električne energije

• Gospodarska klima prekinila trend padanja

• Slovenski potrošniki spet v pričakovanju višjih rasti cen

• Še vedno visoka rast prihodov tujih turistov

• Rast prihodkov v storitvenih dejavnostih pojenja

• Cene v predelovalnih dejavnostih se četrti zaporedni mesec znižujejo

• Le trgovina z motornimi vozili z rastjo

• Pospešitev padca cen proizvodov za široko porabo

• Nizka stopnja anketne brezposelnosti, sezonska rast registrirano brezposelnih

• Obseg prodaje v storitvah in trgovini ob polletju z minimalno rastjo

• Zmernejša rast cen storitev

• Polovico mesečne inflacije prispevale višje cene pogonskih goriv

• Občutno ohlajanje trgovinske menjave v 2. četrtletju

• Slovenija s tretjo najnižjo stopnjo brezposelnosti

• Rast pesimizma v svetovni industriji avgusta ustavljena

• Zmanjševanje cenovnih pritiskov in zamud pri dobavah ugodno za svetovno proizvodnjo

• Šibkost v proizvodnji v območju evra se širi na storitveni sektor

• Skorajšnja stagnacija rasti aktivnosti nakazuje na negotovo 3. četrtletje

• Avgustovska proizvodnja v ZDA verjetno na podobni ravni kot julijska

• Šibkost v nemškem gospodarstvu izrazita tudi v avgustu

• Restriktiven učinek višjih obrestnih mer bolj izrazit na Otoku

• Na Japonskem gospodarski trendi boljši kot v ostalih razvitih državah

• Pesimizem v storitvah dohitel proizvodnjo

• Dogodki v tekočem tednu: cene električne energije in zemeljskega plina za gospodinjstva in druge odjemalce

   

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Katastrofalna avgustovska povodenj

2.      Obrestne mere

3.      Zaposlovanje tujcev

4.      Pomanjkanje zaposlenih

5.      Spremembe in dopolnitve veljavnega ZDR-1

6.      Inflacija v prihodnjih mesecih

7.      Rast plač

8.      Fiskalna politika v 2024 in naprej