36. in 37. teden 2023

Doseganje nižje inflacije ob rasti cen nafte misija nemogoče

Cene surovin so se v avgustu drug zaporedni mesec močno povečale, in sicer predvsem zaradi visoke rasti cen nafte brent in zemeljskega plina. Pri rasti teh cen so bili ključni dejavniki povezani z omejeno ponudbo. Na svetovno inflacijo in gospodarsko rast ima cena nafte velik in pretežno negativen vpliv, kar lahko oteži delo centralnim bankam pri sicer relativno uspešnem zniževanju stopenj inflacije. Trenutna cena sodčka nafte brent je že okoli 94 USD in je s tem skoraj za desetino višja od povprečnih nivojev v mesecu avgustu. Med kmetijskimi surovinami so izstopale cene riža (+20 % v dveh mesecih), medtem ko so se cene koruze (ZDA benchmark) znižale kar za četrtino. Cene industrijskih surovin so v zadnjih dveh mesecih večinoma rahlo upadle, kar odraža predvsem šibko povpraševanje Kitajske.  

Svetovne cene nafte na devetmesečnem vrhu

Cene surovin na svetovnih trgih so se v mesecu avgustu podražile za 4,7 % (merjeno v USD), pri čemer je evro izgubil 1,35 % napram dolarju, kar je še nekoliko bolj pospešilo rast cen za evrske kupce (+6,1 % merjeno v EUR). V nadaljevanju pišemo o mesečnih spremembah cen v evrih. Cene energentov so se v enem mesecu povišale za 9,3 %, drugih surovin pa znižale za 0,2 %. Na mesečni ravni so cene porasle pri vseh fosilnih energentih, najbolj zemeljskega plina v Evropi (+18,9 %), k čemur je deloma prispeval učinek nizke osnove v juliju (-9,6 %), avstralskega premoga (+10 %), arabske nafte (+9,1 %) in nafte Brent (+9 %). Prvič v zadnjih osmih mesecih so prav tako porasle cene azijskega LNG (+4,5 %). Med posameznimi fosilnimi energenti so najmanj porasle cene južnoafriškega premoga (+2,3 %), kar je prvi porast cen v zadnjih osmih mesecih, in zemeljskega plina v ZDA (+2,6 %), ki naraščajo že četrti mesec zapored. Med kmetijskimi surovinami so se najbolj znižale cene koruze (-13,2 %), pšenice (ZDA, -8,2 %), soje (-6,6 %) in mehiških škampov (-6,4 %). Na drugi strani so se podražile cene riža (Tajska, +19 %), pomaranč (+11,1 %), kokosovega olja (+6,4 %) in sladkorja (+6,3 %). Med industrijskimi surovinami so se znižale cene kositra (-8 %), železove rude (-2,4 %) in že četrti mesec zapored niklja (-1,8 %). Največje podražitve so bile prisotne pri umetnem gnojilu karbamidu (+16,8 %) in kalijevem kloridu (+4,9 %).

Val pesimizma na Stari celini ne pojenja

Svetovni sestavljeni PMI se je v avgustu znižal na vrednost 50,6, kar je bila najnižja vrednost v zadnjih sedmih mesecih. Optimizem v storitvah se je znižal (z 52,7 na 51,1), kar je najnižja zabeležena vrednost po januarju, medtem ko se je proizvodna aktivnost znižala že tretji mesec zapored, vendar po najnižji stopnji. Izrazit padec aktivnosti beležijo v finančnih storitvah ter v proizvodnji vmesnega in investicijskega blaga, skromno rast pa v poslovnih storitvah ter v proizvodnji potrošniškega blaga in potrošniških storitvah. Anketirana storitvena podjetja izkazujejo zmanjšan optimizem, ki pa je še vedno prisoten v polovici sektorjev, na kar nakazuje umirjanje rasti prodajnih cen, povečevanja števila novih podjetij (tudi izvoznih) in zmanjševanje števila nadpovprečno uspešnih podjetij. Aktivnost se je zmanjšala v 6-ih izmed 14-ih v raziskavo vključenih držav, najbolj v štirih gospodarsko najmočnejših državah evroobmočja (Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji) in prav tako v Združenem kraljestvu, kjer je upadla prvič v zadnjih sedmih mesecih. Nadpovprečni optimizem je bil prisoten zgolj v Indiji in Rusiji, pri čemer se je rast slednjega zmanjšala na Kitajskem, v Braziliji, ZDA, Kazahstanu in na Irskem. Vir: S&P Global

V obdobju enega leta za petino manj stečajev

V juliju se je število registracij pravnih oseb v industriji, gradbeništvu in storitvah zmanjšalo za 5,8 % glede na junij. Dinamika začetih stečajev je bila izrazitejša, saj so ti upadli za 9,9 % glede na junij, kar je že drug zaporedni mesečni padec (junija so glede na maj upadli za 2,7 %). V primerjavi s povprečjem leta 2015 je bilo število začetih stečajev manjše za 22,2 % in število registracij večje za 14,7 %. Vse od druge polovice leta 2021 naprej so ti trendi ugodnejši glede na leto 2015. Glede na julij 2022 je bilo število začetih stečajev manjše za 18,8 % in število registracij pa več za 2,4 %. Vir: Statistični urad RS

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Padec proizvodnih cen v industriji v Evropi se nadaljuje

• Cene plina in električne energije ugodnejša za slovenska gospodinjstva, pri poslovnih porabnikih razlike pri plinu ni

• Energetika in zdravstvo z najvišjim porastom bruto dobičkonosnosti v enem letu

• Izstopa padec izvoza blaga v države članice Evropske Unije

• Razpoloženje v storitvenih sektorjih se naglo slabša

• Padec aktivnosti presega polovico sektorjev

• Storitveni del največjega svetovnega gospodarstva na krilih optimizma

• Povečan apetit po potrošniških storitvah v ZDA ne pojenja

• V ospredju upad stanovanjske gradnje na nemškem trgu

• Na sredini 3. četrtletja najhitrejši upad novih naročil pri potrošniški elektroniki

• Evropska proizvodnja tone vedno globlje in globlje

• Po sedmih mesecih rasti prvo krčenje aktivnosti v storitvenem sektorju

• Minimalno rast cen na Kitajskem poganjale storitve

• Globok julijski padec industrijske proizvodnje v EU-27

• Umirjanje storitvene inflacije narekuje padec osnovne inflacije

• Trend rasti domače delovne sile izrazito negativen

• Prvi padec stroškov materiala po 3. četrtletju 2020

• Julija največji padec gradbenih del v prvih sedmih mesecih

• Julija visoka medletna rast mednarodnega potniškega prometa

• V prvih sedmih mesecih za 4,2 % nižji obseg proizvodnje

• Trgovinska menjava EU-27 s svetom izkazuje nadaljevanje šibkosti, raste zgolj pri notranji menjavi

• Izboljšanje stanja trgovinske bilance predvsem na račun padca uvoza, ki razkriva šibko raven domače potrošnje

• Trdoživa inflacija ECB onemogoča razglasitev zmage

• Dogodki v tekočem tednu: septembrska gospodarska klima v Sloveniji

   

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

1.      Ukrepi za odpravo velike avgustovske naravne katastrofe

2.      Obrestne mere (Euribor)

3.      Cene naftnih derivatov

4.      Zaposlovanje tujcev

5.      Pomanjkanje zaposlenih

6.      Spremembe in dopolnitve veljavnega ZDR-1

7.      Inflacija v prihodnjih mesecih

8.      Rast plač

9.      Fiskalna politika v 2024 in naprej