27. - 28. teden 2023

Drug zaporedni mesec zniževanja izvoza na trge EU

V zadnjih dveh tednih je pozitivno izstopal podatek o padcu medletne inflacije v ZDA na 3 % in tudi umiritvi osnovne inflacije. V Evropi ni prišlo do pomembnih sprememb v gospodarstvu in stanja lahko opišemo kot stagnacijo oziroma zmerno rast gospodarstva zaradi storitvenih dejavnostih. Kompleksne visoko tehnološke industrijske dejavnosti beležijo rasti, sledi panoga financ in tehnološke opreme ter industrijskih storitev. V drugih dejavnostih beležijo padce proizvodnje, ki pa so izrazitejši v energetsko intenzivnih dejavnostih.

Trgovinski podatki o menjavi blaga šibki

Majski podatki o izvozu blaga iz držav EU-27 na tretje trge kažejo, da se je medletna vrednost izvoza zmanjšala za 1,9 %, uvoza pa še bolj, in sicer za šestino. Primanjkljaj pri menjavi blaga z maja 2022 (37 mrd EUR) se je tako znižal na vsega 1 mrd EUR. V prvih petih mesecih je bil nižji za skoraj 140 mrd EUR. Tudi med državami EU se trgovinska menjava umirja oz. je bila maja medletno nižja za 3,8 %, v petih mesecih pa višja za 3,2 %. V petih mesecih je izstopala rast izvoza strojev in vozil (+15 %), medtem ko je izvoz v kemični industriji upadel za 3,7 %, izvoz drugega proizvedenega blaga pa je bil višji za 1,4 %. Med državami izvoznicami je izvoz EU-27 v petih mesecih najbolj zrasel v Turčijo (+25 %) in Švico (+8 %), medtem ko je bila vrednost izvoza v ZDA in Kitajsko podobna. Pri uvozu se je najbolj znižal uvoz iz Kitajske (za 11 % oz. 25 mrd EUR), močneje je porasel iz ZDA (+6 %) in Južne Koreje (+13 %), kar povezujemo v večjim uvozom orožja in polprevodnikov.

Manj apetita po potrošniških dobrinah v ZDA

Sektorski PMI v ZDA za mesec junij je pokazal, da je bila rast najvišja v tehnološkem sektorju, pri potrošniških storitvah, zdravstvenih storitvah, industriji in finančnem sektorju. V primerjavi z majem se je optimizem v vseh sektorjih zmanjšal. S padci sta se soočala sektorja bazičnih materialov in potrošniškega blaga. Sektor potrošniškega blaga je med vsemi sektorji doživel največji padec obsega proizvodnje po januarju 2023. V finančnem sektorju, potrošniških storitvah in zdravstvenih storitvah zaznavajo največji porast cenovnih pritiskov pri vhodnih cenah, kar je posledica rasti plač. Vir: S&P Global

Upad blagovne menjave z državami članicami Evropske unije

Majski izvoz blaga iz Slovenije (4,9 mrd EUR) je bil medletno višji za 4 %. V prvih petih mesecih je bil prav tako za 15,3 % višji glede na prvih pet mesecev 2022. Majski uvoz blaga (5,2 mrd EUR) je bil medletno nižji za 0,3 %, kljub temu pa je bil v prvih petih mesecih za 4,6 % višji . Zaznamo izrazito rast izvoza na trge držav nečlanic EU, ki se je glede na maj 2022 povečal za 18,6 %, kot tudi glede na prvih pet mesecev 2022 (+39,4 %), vendar je to povezano predvsem z aktivnostjo eno od večjih farmacevtskih skupin. Izvoz v države EU se je glede na maj 2022 zmanjšal za 5,6 %, vendar je bil glede na prvih pet mesecev 2022 višji za 2,3 %. Prav tako se je znatno povečal uvoz iz držav nečlanic EU in bil glede na maj 2022 višji za 10,7 % in glede na prvih pet mesecev 2022 za 16,7 %. Uvoza blag iz držav članic EU se je znižal, in sicer je bil medletno nižji za 8,9 %, glede na prvih pet mesecev pa za 3,1 %. Trgovinska bilanca (razlika med uvozom in izvozom) je bila v vseh mesecih leta 2023, z izjemo februarja, negativna in primanjkljaj je v petih mesecih znašal 757 mio EUR. Pokritost uvoza z izvozom je v prvih petih mesecih znašala 96,8 %. V maju je Slovenija največ blaga izvozila v Švico (63 % celotnega izvoza v države nečlanice EU), Srbijo (5 %), Rusijo (4 %) ter Bosno in Hercegovino (4 %). Največ blaga je uvozila iz Kitajske (38 % celotnega uvoza iz držav nečlanic EU), Švice (36 %), Saudske Arabije (3 %), Turčije (3 %), Srbije (3 %) ter Bosne in Hercegovine (3 %). Najbolj se je povečal uvoz iz Švice, uvoz iz Rusijo pa najbolj zmanjšal. Ker so ti podatki nominalni in je Slovenije z logističnega vidika pomembna tranzitna država za blago, navedene številke niso tako vsebinsko relevantne kot so tiste, ki jih prikazuje plačilna bilanca. Vir: Statistični urad RS

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Cene surovin nižje tudi v juniju

• Visok optimizem v Indiji in Rusiji

• Svetovna rast temelji pretežno na storitvah z višjo dodano vrednostjo

• Izrazita rast tekoče aktivnosti v storitvah

• Višji Euribor ni poslabšal razpoloženja v bančništvu

• Največji evropski gradbeni trg najbolj pod pritiskom

• Rastoča potreba po uvozu delovne sile

• Vstop v evro še draži hrvaške nepremičnine

• V petih mesecih za 5,4 % nižji obseg proizvodnje kot lani

• Kljub rasti stečajev, pod povprečjem v obdobju enega leta

• Storitvena inflacija na krilih turizma
• Znatno umirjanje cenovne dinamike v ZDA
• Preobrat v blagovni menjavi na račun nižjih izdatkov za energente in kovine ter tudi zelo nizki realni rasti potrošnje
• Padec pretovora prisoten v mednarodnem prometu
• Zaključna gradbena dela s pospeškom
• Majska visoka medletna rast v mednarodnem tovornem prometu
• Dogodki v tekočem tednu: mnenje slovenskih potrošnikov in majski podatki o zaposlenosti

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina in električne energije, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)