Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila avgusta v Sloveniji za 1,2 % nižja kot v juliju, ko je sicer na mesečni ravni po reviziji podatkov upadla za kar 8 %. Pred tem je bila znana predhodna ocena, da je bil julijski padec precej nižji, pri 2,5 %, kar zbuja visok dvom v kakovost statistike na področju industrijske proizvodnje. V prvih osmih mesecih je bila skupna vrednost industrijske proizvodnje za skoraj 5 % nižja kot v istem obdobju lani. Nižja je bila tako v predelovalnih dejavnostih (-3,5 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje, še zlasti pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-35,1 %) ter v rudarstvu (-24,6 %). Preventivna zaustavitev v NEK-u bo zelo verjetno vplivala na še večji padec proizvodnje v oktobru in morda še v naslednjih mesecih.
Objavljamo 100 največjih družb v IKT (storitvenem) v letu 2022.
Cene polproizvodov v evropski industriji so se v avgustu še zniževale, vendar podatki za mesec september nakazujejo na ponovno rast cen nekaterih pomembnih industrijskih surovin kot tudi naftnih derivatov. V danem trenutku je cena sodčka nafte za okoli 10 USD nižja kot pred tednom dni, vendar razglasitev vojnih razmer v Izraelu izrazito povečuje verjetnost ponovnega dviga cen do 100 USD ali morda še višje, predvsem zaradi izrazito visokega tveganja širšega vojaškega spopada v regiji in zapletenih nacionalnih zavezništev. Rast geopolitičnega tveganja tudi znižuje vrednost evru, kar dodatno bremeni evropske kupce surovin.
Gospodarske družbe v Sloveniji ki so v letu 2022 ustvarile 30 mrd EUR bruto dodane vrednosti, kar je bila rekordna zgodovinska vrednost oziroma 57 % celotne v nacionalnem gospodarstvu. Čisti prihodki od prodaje so tako zaradi visoke realne rasti kot rasti cen dosegli v 2022 novo najvišjo vrednost (140 mrd EUR) in so se tako v enem letu okrepili za skoraj 26 mrd EUR, kar je bilo celo več od visoke rasti v predhodnem letu (+21,5 mrd EUR) . Glede na leto 2019, so bili čisti prihodki od prodaje višji za 40 %. Desetletna povprečna rast prodaje je sicer znašala 6,8 %, kar pomeni, da je rast prodaje v zadnjih dveh zaključenih poslovnih letih za 3,3-krat presegala povprečno rast glede na 10-letno obdobje. Zaradi relativno višje rasti stroškov blaga, materiala in storitev (+27 %) od kosmatega donosa od poslovanja (+22 %) se je bruto marža znižala že drugo zaporedno leto, tokrat za 2,8 odstotne točke na 20,6 %.
Podatki iz nefinančnih sektorskih računov za prvo polletje 2023 so pokazali, da se je stopnja varčevanja slovenskih gospodinjstev v 1. polletju bistveno povečala, kar pojasnjuje šibko realno rast domače potrošnje, kljub razmeroma močni rasti plač in medletnem prirastu zaposlovanja. Septembrska mesečna inflacija je bila v skladu z našimi pričakovanji (+0,3 %) in nadaljevanje tega trenda do konca leta pomeni 7,9-odstotno povprečno inflacijo v letu 2023.
Dodana vrednost se je v 2022 povečala v vseh dejavnostih transporta, vendar predvsem zaradi visoke rasti cen opravljenih storitev. Bruto marža je bila namreč v treh od sedmih skupin nižja. Dejavnost transporta je visok dvig cen naftnih derivatov občutila bolj kot gospodarstvo v povprečju, saj je pomen stroškov energije v poslovnih odhodkih v tej dejavnosti precej večji in je znašal 14,2 % (pri vseh družbah le 2,7 %). Cestni tovorni promet in logistika sta najbolj prispevala k rasti dejavnosti. Po ustvarjeni dodani vrednosti (okoli 9 %) se dejavnost transporta uvršča na tretje mesto med dejavnostmi - za predelovalnimi dejavnostmi in trgovino.
Gospodarska klima v Sloveniji se je drug zaporedni mesec skromno povečala, kar je pozitivno presenečenje. Izrazito se je okrepilo v gradbeništvu, kar je povezano tudi z deli za odpravo posledic naravne katastrofe. Nekoliko presenetljivo se še vedno krepijo tudi cene stanovanjskih nepremičnin, kljub visoki rasti stroškov financiranja nakupov. Vseeno se število transakcij niža, kar bi lahko naznanjalo preobrat (zmeren padec) v prihodnjih četrtletjih. Rast izplačanih bruto plač pri pravnih osebah se ohranja blizu 10 %, medtem ko se je trg dela v juliju nekoliko ohladil.
Nižji obseg industrijske proizvodnje, ohlajanje storitvenega sektorja, višje obrestne mere in visoka inflacija pomembno vplivajo na poslovanje slovenskih podjetij. Zato vas naprošamo, da z nami delite svoj pogled na spremembe pri nekaterih ključnih poslovnih kategorijah v letu 2024. Anketa bo vključena v mednarodno poročilo Eurochambres, evropskega združenja zbornic. S sodelovanjem lahko pridobite tudi poročilo o pričakovanjih na drugih evropskih trgov.
Visoka zadolženost v času višjih obrestnih mer.
Šibkost v predelovalni dejavnosti in negotovost v makroekonomskem okolju znižujeta pričakovano rast cen surovin.