17. in 18. teden 2025
Močnejši evro okrepil padec cen surovin za evrske kupce
Indeks cen surovin in energentov se je za evrske kupce v aprilu tretji mesec zapored pocenil, in sicer kar za desetino glede na marec. K temu so v pomembni meri prispevale cenejše energetske surovine (za desetino), katerih cene so bile na najnižji ravni po juniju 2021. Drug mesec zapored so prav tako upadle cene ne energetskih surovin (-6 %). Padec pri zadnjih je izviral iz padca cen kovin in materialov (za desetino), kmetijskih surovin (-4,3 %) in umetnih gnojil (-3 %). Cene plemenitih kovin so medtem porasle za 2,4 %. K padcu cen surovin je opazno prispeval tudi močnejši evro (+3,8 %), ki se je okrepil napram ameriškemu dolarju. To je predstavljalo dobro tretjino celotnega padca cen surovin za evrske kupce.
Med pomembnejšimi cenami fosilnih energentov, ki so relevantne za evropske kupce, se je povprečna cena sodčka nafte brent v aprilu tretji mesec zapored znižala (za desetino) in v povprečju dosegala 60,4 EUR za sodček, kar je najmanj po avgustu 2021. To pripisujemo zaostrenim zunanjetrgovinskim odnosom med ZDA in trgovinskimi partnericami, zlasti Kitajsko, kar bi se ob zastoju sklepanja trgovinskih sporazumov lahko izrazilo v nižji svetovni gospodarski rasti in manjšem povpraševanju po surovi nafti. Prav tako je k temu prispevalo zvišanje proizvodnje surove nafte s strani OPEC-a (dve petini svetovne proizvodnje). Cene zemeljskega plina v Evropi so medtem drugi mesec zapored upadle, in sicer za šestino. Cena zemeljskega plina je znašala 35 EUR/MWh, kar predstavlja najnižjo ceno v zadnjih 9-ih mesecih. K temu so prispevale ugodne vremenske razmere, ki so zmanjšale potrebo po gospodinjskem odjemu za ogrevanje, ter hkratne povečane dobave utekočinjenega zemeljskega plina iz ZDA. Vir: Svetovna banka
Manjša proizvodnja električne energije ob manj ugodni hidrologiji
Poraba električne energije v Sloveniji je bila v 1. četrtletju 2025 medletno za 0,3 % nižja, k čemer je prispeval 0,5-odstotni padec porabe pri poslovnih subjektih, medtem ko je bila poraba pri gospodinjstvih višja za 2 %. Pregled porabe električne energije po SKD dejavnostih sicer razkriva, da je prišlo do petinskega padca porabe v gradbeništvu, medtem ko je bila izrazita rast porabe zabeležena v drugih dejavnostih (za polovico) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za desetino). V predelovalni dejavnosti je bil prisoten 1,3-odstoten padec porabe električne energije, ki odraža še vedno šibko gibanje industrijske proizvodnje. Rast porabe zemeljskega plina je dosegla 5,7 % in se je upočasnila glede na predhodni dve četrtletji. Več v prilogi.
Z napovedjo carin spodbujena uvozna mrzlica v ZDA prispevala k padcu BDP
BDP v ZDA se je v prvem četrtletju 2025 skrčil za 0,3 % glede na predhodno četrtletje, kar predstavlja prvi padec po 2. četrtletju leta 2022. Padec BDP je bil pričakovan glede na precejšen zasuk v zunanjetrgovinski politiki nove ameriške predsedniške administracije, kar je ob napovedi in kasnejši vpeljavi carinskih dajatev na uvoz blaga iz trgovinskih partneric vplivalo na večje oblikovanje zalog blaga iz naslova povečanega uvoza (za dve petini; od tega blaga kar za polovico). Izvoz je po drugi strani porasel precej skromneje (+1,8 %), kar je prispevalo k precejšnjemu negativnemu učinku neto izvoza na rast BDP. Del povečanega uvoza je izviral tudi iz predhodne izvedbe in povečanja bruto investicij v osnovna sredstva (za petino več), še zlasti v stroje in opremo (+23 %), katerih uvoz je postal podvržen carinskim dajatvam. Manjši del padca je izviral tudi iz zmanjšanja državne potrošnje (za odstotek in pol), zlasti zvezne vlade (-5 %), medtem ko se je državna potrošnja na ravni zveznih držav povečala. Rast zasebne potrošnje (+1,8 %) se je medtem upočasnila in je bila najnižja v zadnjih 7-ih četrtletjih, pri čemer bo prevalitev stroškov carin na ameriškega potrošnika negativno vplivala na gibanje zasebne potrošnje v 2. četrtletju, vendar je intenziteto tega prelivanja težko določiti. Vir: US Bureau of Economic Analysis
Zmerna rast opravljenih gradbenih del v evropskem gradbeništvu
Obseg opravljenih del v gradbeništvu v EU-27 (podatki prilagojeni za koledar) je v prvih dveh mesecih 2025 porasel za pol odstotka glede na enako obdobje preteklega leta. K temu je prispeval zlasti 0,5-odstotni porast opravljenih specializiranih gradbenih del, medtem ko se je nadaljeval padec opravljenih gradbenih del na stavbah (-1,7 %) in na inženirskih objektih (pol odstotka). Vir: Eurostat
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
SLOVENIJA: V 1. četrtletju 2025 ponoven padec porabe električne energije v predelovalni dejavnosti
Poslabšanje razpoloženja v trgovini na drobno, kljub višji oceni prihodnje prodaje
Zaupanje slovenskega potrošnika nekoliko nižje
Turistično skromen marec
Spodbudna rast prihodkov v skladiščenju
V trgovini na drobno peta zaporedna četrtletna rast realne prodaje
V storitvah v prvih dveh mesecih 2025 padec obsega prodaje
Dražji počitniški paketi in obutev spodbudila aprilsko rast inflacije
Februarja nadaljevanje pospešene rasti plač v javnem sektorju
Marca uvozne cene drugi mesec nespremenjene
V 1. četrtletju 2025 manj brezposelnih oseb
EVROPA: Pospešitev rasti BDP v območju evra v 1. četrtletju zelo verjetno kratkega diha
Vrnitev k skromni rasti BDP v Nemčiji in Franciji
Izvoz strojev in naprav februarja prvič v zadnjih treh mesecih nižji
Zniževanje zadolženosti držav EU-27
Carine znižale pričakovanja v nemški industriji
Povprečna rast aktivnosti v zasebnem sektorju v območju evra
Stabilna rast cen v območju evra
Brezposelnost v EU-27 nespremenjena
SVET: V aprilu so cene surovine močno upadle zaradi zaostrovanja zunanjetrgovinskih napetosti
Močnejši evro dodatno pospešil padec cen surovin za evrske kupce
Stroškovni pritiski spodbudili rast prodajnih cen v ameriški industriji
Carinske dajatve oklestile tekočo proizvodnjo in izvozna naročila
Zamude pri dobavah blaga ostajajo pod dolgoročnim povprečjem
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?