Prva ocena BDP v prvem četrtletju kaže na precejšen padec

Realni BDP je v 1. četrtletju 2025 v Sloveniji po podatkih prilagojenih za sezono in koledar, glede na predhodno četrtletje po prvi oceni presenetljivo upadel, in sicer za 0,8 %. To predstavlja prvi četrtletni padec v zadnjih treh četrtletjih in največji padec v zadnjih 4-ih letih. Glede na enako obdobje v preteklem letu je prav tako prišlo do padca realnega BDP (-0,8 %), do katerega je prišlo prvič v zadnjih 4-ih letih, kar je bilo bistveno slabše od pričakovanj o 2-odstotni (Analitika GZS) oz. 1,9-odstotni rasti (Focus Economics). Skromna rast je bila na letni ravni prisotna pri domači potrošnji gospodinjstev (+0,4 %), kar ob visoki rasti realnih dohodkov lahko pomeni le visoko zvišanje stopnje varčevanja ali pa je podatek o rasti podcenjen. K nizki rasti je prispevala nadaljnja rast potrošnje polproizvodov (+2,5 %) in storitev (+1,6 %). Rast je medtem oklestil padec potrošnje netrajnih proizvodov (-2,5 %; sem spadajo hrana, pijača in drugi pokvarljivi izdelki, kar je zelo nenavadno) in trajnih proizvodov (-2 %). Potrošnja države je bila v zadnjem lanskem četrtletju višja za 2,6 %, kar predstavlja najnižjo rast v zadnjem letu in pol. To je bilo pričakovano glede na zmanjšanje učinka nizke osnove ob lanskoletni uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka. Visok padec se je nadaljeval pri bruto investicijah v osnovna sredstva (-5 %), ki so upadle četrto četrtletje zapored. Negativno je k rasti BDP prispeval minimalen padec izvoza blaga (-0,2 %) ob sočasni nadaljnji rasti uvoza blaga (za odstotek več). Izvoz storitev se je upočasnil in je dosegel le 2-odstotno rast, kar pripisujemo manjšemu izvozu gradbenih in turističnih storitev (prenočitve tujih gostov v Sloveniji). Na povišanje rasti uvoza storitev (+7,7 %), ki je bila najvišja v zadnjih dveh letih pol, je prispeval večji uvoz IKT in ostalih poslovnih storitev. Padec BDP je ublažilo povečanje zalog, katerih ocena pa je manj zanesljiva in verjetno podcenjena, precej podobno, kot se je nedavno zgodilo pri ameriškem BDP. Vir: Statistični urad RS (1. ocena BDP z dne 15. 5. 2025). 

Povpraševanje po delovni sili v gradbeništvu najnižje v zadnjih osmih letih

V 1. četrtletju 2025 je bilo po desezoniranih in koledarju prilagojenih podatkih v Sloveniji razpisanih 18,7 tisoč prostih delovnih mest, kar je za 4,8 % (850 delovnih mest) več kot v predhodnem četrtletju. To predstavlja prvi četrtletni porast števila prostih delovnih mest po 2. četrtletju 2022. K slednjemu je prispevalo povečanje števila prostih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih (+750), rudarstvu (+250) ter kulturi in rekreaciji (+230). Število prostih delovnih mest v gradbeništvu je upadlo 10. četrtletje zapored in je bilo najmanjše v zadnjih 8-ih letih, kar je posledica padca izvoza gradbenih storitev in manjše gradbene aktivnosti na domačem gradbenem trgu.
Več v prilogi.​

Preobrat v Nemčiji​

Nemški indikator gospodarske klime ZEW (finančniki v nemških podjetjih so respondenti), ki meri pričakovanja o poslovanju nemškega gospodarstva v naslednjega pol leta, je maja po aprilskem padcu znova porasel, in sicer z -14 na 25,2. Ponoven porast pričakovanj pripisujemo zaključku koalicijskih pogovorov in uspešni potrditvi nove vladne koalicije v parlamentu ter nadaljnjemu zniževanju ključnih obrestnih mer s strani ECB. Prav tako je k višjim pričakovanjem prispevala začasna zaustavitev sproženega carinskega »vala« ameriške predsedniške administracije in začetek trgovinskih pogajanj ZDA z glavnimi trgovinskimi partnericami. Pregled sektorskega razpoloženja razkriva, da so pričakovanja porasla v vseh sektorjih, z izjemo telekomunikacij, in sicer še zlasti v bančnem sektorju, gradbeništvu ter v avtomobilski in kemični industriji. Vir: ZEW Leibniz Centre for European Economic Research

Ameriški potrošnik aprila »stopil na zavoro​

Prodaja na drobno v ZDA je po visoki marčevski rasti (+1,7 %; prva ocena: +1,5 %) aprila nominalno minimalno porasla. K temu je prispevala nadaljnja rast prodaje v gostinskih obratih (+1,2 %), gradbenega materiala (+0,8 %) ter pohištva in elektronskih in gospodinjskih naprav (oboje +0,3 %). Upadla je prodaja športnih pripomočkov, glasbenih inštrumentov in knjig (-2,5 %), ostalega raznolikega blaga (-2 %) ter prodaja oblačil in prodaja na bencinskih črpalkah (oboje za pol odstotka manj). Padec pri zadnjih pripisujemo nižjim cenam surove nafte. Oblikovane zaloge predčasno uvoženega blaga in dogovor za prehodno nižje carine na uvoz kitajskega blaga, do (ne)sklenitve obsežnejšega dvostranskega trgovinskega dogovora, bodo vsaj za nekaj časa ublažile negativni vpliv višjih carinskih stopenj na kupno moč ameriškega potrošnika. Vir: US Department of Commerce

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:​

• SLOVENIJA: Prva, manj zanesljiva ocena razkriva nepričakovan padec BDP 

• Pospešitev padca investicij v transportno opremo in stanovanjsko gradnjo

• V 1. četrtletju spodbudna rast števila delovno aktivnih v farmaciji in industriji plastike

• Padec števila registracij novih vozil po dveh letih rasti

• Obseg gradbenih del se je v 1. četrtletju še vedno zniževal

• Padec uvoza gradbenih storitev ob šibki domači gradbeni aktivnosti

• EVROPA: Konec politične negotovosti in začasna umiritev carinskega »vala« iz ZDA dvignila pričakovanja nemških podjetij

• V 1. četrtletju vrnitev k rasti industrijske proizvodnje v območju evra

• Trgovinski presežek z ZDA vse večji, z Kitajsko pa primanjkljaj

• SVET: Ameriški potrošnik maja v primežu carinske negotovosti 

• Predhodno povečane zaloge uvoženega blaga omejile prenos carin v aprilsko inflacijo

• Pesimistično razpoložen ameriški potrošnik 

• Dogodki v tekočem tednu:  Ifo – indeks poslovne klime v Nemčiji

Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike​

1. Carine pri izvozu v ZDA
2. Pomanjkanje naročil v proizvodnji
3. Izzivi v evropski avtomobilski industriji
4. Pokojninska reforma
5. Geopolitična tveganja (vzhod Evrope, bližnji Vzhod)