Izzivi konkurenčnega okolja vplivajo na šibke investicije in potrošnjo

Svetovna gospodarska rast naj bi se po marčevski vmesni oceni OECD v letih 2025 in 2026 povečevala nekoliko počasneje (3,1 % in 3,0 %) kot v predhodnem letu (2024: 3,2 %), kar naj bi bilo povezano z nekoliko nižjo gospodarsko rastjo Kitajske in ZDA in na drugi strani z nekoliko višjo v območju evra. Glede na decembrsko napoved, je OECD popravil navzdol oceno gospodarske rasti tako za leto 2025 (za 0,2 o. t.) kot za leto 2026 (za 0,3 o. t.), kjer je kot ključen razlog izpostavljen učinek carinskih vojn in vsi neposredni in posredni vplivi, povezani z njimi, od trgovinskih frakcij, rasti cen in vpliva na nižje investicije. 

Gospodarska rast Slovenije naj bi leta 2025 znašala 1,8 %, kar je precej nižje od dolgoletnega povprečja (2,9 %) in tudi nižje od jesenske napovedi GZS (2,5 %). Glavni razlog za znižanje je bil presenetljiv padec BDP v 1. četrtletju 2025 (–0,7 % medletno), ki je močno vplival na letno osnovo. Glavni razlogi za odstopanje od prejšnjih napovedi so: šibkejši trg dela, nižja investicijska aktivnost, geopolitična negotovost (carinske vojne, Trumpova politika), višje cene energentov v Sloveniji ter znižanje kohezijskih sredstev EU.

Presenetljiv padec BDP v 1. četrtletju je vodil do velike revizije ocene gospodarske rasti za 2025

V Sloveniji je povprečna realna gospodarska rast v zadnjih desetih letih (2015-2024) znašala 2,9 %, nominalna pa 6,1 %. V 2025-2027 pričakujemo povprečno 2,2-odstotno realno rast in 4,7-odstotno nominalno, kar je manj od naše jesenske napovedi (2024), ki je znašala 2,5 % oziroma 5,4 %. K temu so predvsem prispevali izrazito slabi podatki o poslovanju gospodarstva v 1. četrtletju 2025, ko je BDP medletno upadel za 0,7 %, kar bo pomenilo visok negativen učinek osnove za celotno leto 2025, kljub pričakovanjem o morebitni reviziji podatkov, ki bi pokazala na nižjo krčenje gospodarstva v tem obdobju. Tako leta 2025 pričakujemo le 1,8-odstotno realno rast BDP. Ocena prihodnje nominalne rasti BDP smo sicer znižali tako za nižjo realno rast kot zmernejše rasti cen proizvodov in surovin, ki je posledica trgovinskih napetosti in šibkega dolarja.

Zasebna potrošnja naj bi rasla počasneje (1,8 %) zaradi višje stopnje varčevanja, uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo in zmanjšanja števila delovno aktivnih oseb, predvsem zaradi množičnih upokojitev konec 2024. Investicije naj bi v 2025 zrasle le za 1,0 %, kar je posledica zamud pri državnih projektih, šibkega začetka leta v gradbeništvu in industriji ter prenosa investicij v leti 2026 in 2027.

Nekaj glavnih poudarkov: