24. teden 2025
Brez preobrata pri industrijski proizvodnji na začetku 2. četrtletja
V prvih 4-ih mesecih leta 2025 je bila v Sloveniji proizvodnja v predelovalnih dejavnostih glede na enako obdobje predhodnega leta (podatki z izločenim vplivom koledarja) nižja za 2,4 %, od tega v aprilu že za 3,6 %. To predstavlja drugi največji padec v zadnjih 11-ih mesecih. Pogled na dinamiko po oddelkih (2-številčna dejavnost; podatki so originalni, saj prilagojeni za koledar niso dosegljivi) razkriva, da je bila v prvih 4-ih mesecih glede na enako lansko obdobje visoka rast prisotna v pridobivanju kamnin in rudnin (+28,5 %), drugih raznovrstnih predelovalnih dejavnostih (za desetino) in proizvodnji kemičnih izdelkov (+7,2 %). S padci so se soočali v proizvodnji usnja (za tretjino), proizvodnji drugih vozil in plovil (-28,2 %), proizvodnji motornih vozil (za šestino), tiskarstvu (-12,6 %), proizvodnji oblačil, pijač in računalnikov (vse za desetino) ter proizvodnji kovinskih izdelkov (-7,2 %). Vir: Statistični urad RS
Aprila padec blagovne menjave in nadaljnja rast storitvene menjave
Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v prvih štirih mesecih 2025 v presežku (660 mio EUR), kar sicer predstavlja poslabšanje glede na enako obdobje preteklega leta (1 mrd EUR presežka). K temu je prispeval za 165 mio EUR manjši presežek v blagovni menjavi (minimalni presežek), h krčenju katerega je prispevala hitrejša rast uvoza blaga (+2,3 %; +320 mio EUR) v primerjavi z izvozom blaga (za odstotek več; +160 mio EUR). Aprila se je sicer blagovna menjava, tako na uvozni (-3,8 %) kot izvozni (-2 %) strani, prvič v zadnjih 10-ih mesecih zmanjšala. Medletno se je v prvih 4-ih mesecih prav tako zmanjšal presežek v storitveni menjavi (-60 mio EUR), zaradi hitrejše rasti uvoza (+250 mio EUR; za desetino več) od rasti izvoza storitev (+190 mio EUR; +5,2 %). K hitri rasti uvoza storitev je prispevala visoka rast uvoza IKT in ostalih poslovnih storitev (oboje +14,2 %), transportnih storitev (+12 %) in potovanj (+4,3 %). Padec uvoza gradbenih storitev (-12,2 %) še naprej nakazuje na šibko domačo gradbeno aktivnosti. K rasti izvoza storitev je prispeval večji izvoz ostalih poslovnih storitev (+14,5 %), transportnih storitev (+7 %), IKT storitev (+6,6 %) in potovanj (+5 %). Rast izvoza potovanj se je aprila (za šestino več) po šibkem marcu (-6,2 %) po pričakovanjih zaradi učinka koledarja ponovno okrepila, na kar je nakazala že visoka rast števila prenočitev tujih gostov v aprilu.
Več v prilogi.
Rast trgovinskega primanjkljaja EU s Kitajsko
V prvih štirih mesecih leta 2025 je vrednost izvoženega blaga iz držav EU-27 v države nečlanice EU-27 vrednostno porasla 6,4 % glede na enako obdobje preteklega leta. Uvoz je v enakem obdobju porasel za 7,5 %. Po visoki marčevski rasti (za šestino) in rekordnem izvozu, ki je izviral iz predčasnih dobav v ZDA, je slednji aprila upadel za 2 %. K temu je v veliki meri prispeval padec cen energentov in posledično manjši vrednostni izvoz energentov (za četrtino) ter surovin (-5 %). Manjši je bil prav tako izvoz strojev in vozil (-4,3 %), medtem ko se je nadaljevala rast izvoza kemičnih izdelkov (+6,2 %). Na uvozni strani je bil aprila zabeležen padec uvoza energije in surovin (oboje za desetino), kar pripisujemo nižjim borznim cenam slednjih. Nadaljevala se je rast uvoza kemičnih izdelkov (+7 %) ter strojev in vozil (+3 %). Med največjimi trgovinskimi partnericami EU-27 se je zunanjetrgovinski primanjkljaj dodatno povečal s Kitajsko (s 21,6 mrd EUR na 28 mrd EUR), kar je posledica padca izvoza (za šestino) ob sočasni nadaljnji rasti uvoza (+8,4 %). Presežek je ostal podoben z ZDA (17,7 mrd EUR) in ZK (15 mrd EUR). Vir: Eurostat
Višje carine na uvoz blaga zaenkrat brez inflatornega učinka v ZDA
Cene v ZDA so v maju na mesečni ravni po sezonsko prilagojenih podatkih minimalno porasle. K slednjemu je prispevala pol-odstotna rast cen izdelkov v zdravstvu ter 0,3-odstotna rast cen hrane, zlasti ob višjih cenah izdelkov iz žit (za odstotek). Padec je bil prisoten pri cenah energije (za odstotek), kar je posledica nižjih cen bencina (-2,6 %) in zemeljskega plina (za odstotek), medtem ko so padec slednjega ublažile višje cene električne energije (za odstotek). Cene rabljenih vozil so upadle tretji mesec zapored, in sicer za pol odstotka, medtem ko so cene novih vozil (-0,3 %) upadle najbolj v zadnjem letu. To nakazuje na začasno odsotnost inflatornega učinka višjih carinskih stopenj na uvoz vozil, kar pa je posledica predvsem oblikovanih zalog predčasno uvoženih vozil. Med carinami izpostavljenemu blagu je bila opazna rast cen prisotna zgolj v kategoriji avdio opreme (+8,8 %).
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
SLOVENIJA: Brez preobrata pri industrijski proizvodnji na začetku 2. četrtletja
Aprila padec v visoko tehnološko zahtevni proizvodnji
Ob večji aprilski porabi električne energije je obseg opravljenih gradbenih del porasel
Šibkejša dinamika zaposlovanja v industriji znižala pomen stroškov dela v dodani vrednosti
EVROPA: Aprila padec izvoza EU-27 ob manjšem izvozu industrijskega blaga na Kitajsko
Pospešitev padca industrijske proizvodnje v Nemčiji, a okrevanje v Avstriji
SVET: Junijsko izboljšanja razpoloženja ameriškega potrošnika
Nižje cene nafte pospešile padec proizvajalčevih cen na Kitajskem
Ameriški potrošnik po začetnem carinskem šoku uspel zajeti sapo
Dogodki v tekočem tednu: dinamika izdaje gradbenih dovoljenj v Sloveniji v maju 2025
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?