Ponedeljkova objava o kompozitnem indeksu nabavnih menedžerjev v območju evra je bila slaba ter pod našimi pričakovanju in pričakovanji trga. Vrednost indeksa je bila 50,4 (še avgusta 50,4), kar je bila nova najnižja vrednost po več kot šestih letih. Pri tem se je indeks proizvodnje še dodatno znižal na 45,6, indeks storitvenih dejavnosti pa na 52. Vse bolj očitno je, da padec v industriji »vleče« navzdol tudi storitve, sploh tisti del, ki je vezan na povpraševanje v industriji (transport, montaža strojev in naprav ipd.). Knjiga naročil je upadla še deveti zaporedni mesec, ker se nova naročila proizvodov in storitev še vedno znižujejo. Ključni razlogi za tako nizko razpoloženje med nabavniki so bile trgovinske vojne, geopolitične napetosti, vprašanja, vezana na brexit, ter padec v globalni prodaji vozil ter s tem povezanimi strukturnimi spremembami, ki povsem rušijo prodajo osebnih vozil z dizelskim pogonom. ...

Razpoloženje potrošnikov se je v septembru poslabšalo že drugi mesec zapored. Tokrat se je poslabšalo kar za 4 odstotne točke in je padlo na raven s konca leta 2016, medtem ko je bilo v letih 2017 in 2018 najvišje v celotnem obdobju, odkar ga spremljamo. Kljub poslabšanju je bilo še vedno višje od dolgoletnega povprečja (za 8 odstotnih točk). Poslabšale so se vrednosti vseh štirih kazalnikov, ki sestavljajo kazalnik zaupanja potrošnikov: pričakovanje glede števila brezposelnih za 6 odstotnih točk, glede gospodarskega stanja v državi za 5 odstotnih točk, glede varčevanja za 4 odstotne točke, glede finančnega stanja v gospodinjstvu pa za 2 odstotni točki. Ključen razlog za poslabšanje razpoloženja je iskati v več negativnih informacijah iz mednarodnega okolja, ki lahko potencialno prizadenejo tudi Slovenijo.

Nemški inštitut iz Leibniza, IFO, je v četrtek, 12. 9., objavil, da v tretjem četrtletjem 2019 pričakuje vnovično majhno krčenje nemškega BDP, podobno kot v drugem (za -0,1 %), kar bi pomenilo tehnično recesijo za največje evropsko gospodarstvo, ki prispeva petino k BDP v EU-28. V celotnem letu naj bi rast znašala le še 0,4 %, kar je dve tretjini manj od prvotnih napovedi. Tudi v naslednjem letu (2020) naj bi bila rast nižja od prvotnih ocen, in sicer naj bi znašala 1,2 % namesto 1,7 %, kot je bilo predvideno prej.

Zadnja kitajska najava o dvigu carin na ameriški izvoz na Kitajsko bi poleg ameriških proizvajalcev močno prizadel tudi evropske, med drugim tiste, ki imajo tovarne na ameriških tleh ter določene tipe vozil izvažajo tudi na Kitajsko. To so BMW, Volvo, Mercedes in Daimler. Pri glavnini teh vozil je sicer vgrajeno precej manj slovenske dodane vrednostjo kot denimo na evropskem kontinentu. Carinska vojna prehaja v valutno, saj je kitajski juan po prebitju meje 7 juanov za 1 dolar zdaj na trgu vreden le še 7,15 (toliko več juanov je potrebno odšteti za 1 dolar), pri tem pa izgublja vrednost tudi proti evru. Ker med EU in Kitajsko ni novih carin, to povzroča, da je uvoženo kitajsko blago vse bolj konkurenčno na evropskih trgih, ter v določenih industrijah ustvarja velike cenovne pritiske. Tako EU ostane le možnost zaščite določenih industrij pred temi vplivi, kar odpira pot do tožbe Kitajske pred WTO. Druga pot je ameriška: uvedba carin ali drugih trgovinskih zaščit (kvote), med mehkimi načini velja omeniti še spremembo standardov.

V preteklem tednu je najbolj odmevala novica o gospodarski rasti v drugem četrtletju v EU-28, še posebej v Nemčiji, ki se je soočila s po tiho pričakovanim upadom BDP. Rast v EU-28 se je upočasnila na 1,3 % na letni ravni (predhodno četrtletje: 1,6 %), od tega se je v Nemčiji več kot razpolovila (z +0,9 % v 1. četrt. 2019 na +0,4 %). Glede na predhodno četrtletje se je BDP znižal za 0,1 %, kar pomeni spremembo v okviru statistične napake (padec je lahko ob morebitni kasnejši reviziji za 0,2 odstotne točke višji, ali pa ga morda tudi ni bilo ter so Nemci beležili celo majhno rast). V tem trenutku še vedno ne moremo govoriti o tehnični recesiji, saj je pogoj, da BDP upade dve zaporedni četrtletji - v primeru Nemčiji bi se to lahko najverjetneje zgodilo že z naslednjim četrtletjem.

Junijski podatki o upočasnitvi rasti izvoza Slovenije niso bili presenečenje, saj se je rast izvoza upočasnila na 3,3 % (v države članice EU-28 je celo upadel za 1,8 %), medtem ko je v prvem polletju 2019 kot celoti rast ostala visoka (9,2 %). Uvoz se je v juniju povečal za isti odstotek kot izvoz (+3,3 %), medtem ko je v prvem polletju skupaj porasel za 11 %. Rast industrijske proizvodnje se je sezonsko prilagojeno (v juniju 2018 je bilo več delovnih dni kot junija 2019) podobno upočasnila na +1,1 %, od tega je zaradi dobre vodnatosti rek (večja proizvodnja v hidroelektrarnah) v oskrbi z energijo medletno porasla za 4,7 %, v predelovalni dejavnosti pa le za 0,7 %. Brez upoštevanja koledarskega učinka se je industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih celo skrčila za 2,3 %. Za primerjavo: ob prvem polletju je bila še vedno višja za 3,9 % glede na isto obdobje lani, kar je bilo pod spodnjo mejo naše ocene (4,3 %). To je bilo tudi posledica popravka podatkov o rasti iz preteklih mesecev. V juniju se je industrijska proizvodnja v srednje visoko tehnološki dejavnosti medletno znižala za 4,8 %, kar je bilo predvsem posledica padca proizvodnje v industrijah, povezanih z avtomobilsko industrijo v Evropi. Pri ostali proizvodnji (visoko, srednje nizko in nizko tehnološki) se je rast ohranila ter je znašala med 2 in 3,7 %.

V prvem polletju se je po začasnih podatkih število prenočitev turistov v Sloveniji povečalo za 4,3 %, od tega je bilo predvsem več tujih gostov (6,1 %), medtem ko so domači v večji meri raziskovali tuje kraje (domače prenočitve: +0,5 %). Izstopalo je predvsem povečanje pri Nemcih (+12 %), ki so se zavihteli na drugo mesto po pomenu, tesno za italijanskimi gosti. Pregled po razdelitvi teh turistov po vrstah turističnih občin in nastanitvenih obratih pa pokaže manj svetlo sliko. Povečale so se predvsem prenočitve v gorskih občinah (+7,5 %) in v Ljubljani (+9,0 %), kjer je turistični izplen precej nižji (krajši čas bivanja, plačilo parkirišča, koče, vinjete, nekaj toplih obrokov in napitkov ter sladoleda) kot denimo v zdraviliških občinah (+1,3 %) ali pa obmorskih (+2,2 %). V hotelih (polovica vseh prenočitev) so se prenočitve povečale le za 1,2 %, v zasebnih sobah in apartmajih pa kar za tretjino, v kampih za desetino. Po prvih ocenah Banke Slovenije so se prihodki od tujskega turizma v prvih petih mesecih povečali za 4,3 % na 926 mio EUR.

Globalne razprave o trgovinskih vojnah dobivajo številne posnemovalce po vsem svetu. Japonska je tako Južni Koreji omejila izvoz treh vrst kemikalij, ki so ključne pri proizvodnji polprevodnikov in stekel ter vseh drugih elektronskih vezjih. Kupci teh korejskih proizvodov so veliki proizvajalci pametnih telefonov, računalnikov ter električnih naprav, ki se bodo zaradi tega lahko soočili s kasnejšimi dobavami. Japonska stran je ukrep sprejela nekoliko nepričakovano, kar je seveda prispevalo k mednarodni odmevnosti te novice. Med razlogi so navedene možne zlorabe teh kemikalij v vojaške namene. Kosovo še vedno ohranja 100-odstotne carine na uvoženo blago iz Srbije (ter BiH), kar krepi sivo ekonomijo ter zbuja nezadovoljstvo pri večjih uvoznikih srbskih proizvodov. Pred tem ukrepom je letni izvoz blaga Srbija na Kosovo znašal pol milijarde evrov. Kosovski GAP Institut je sicer ocenil, da ta ukrep ni prispeval k povečanju domače proizvodnje na Kosovu, temveč so koristi prešle na Slovenijo, Izrael in Turčijo, ki so zavoljo tega ukrepa precej povečale svoj izvoz na Kosovo. Od uvedbe carin naj bi se izvoz Slovenije na Kosovo povečal za 125 %, Izraela za 660 % in Turčije za 34 %. K otoplitvi odnosov med Kosovom in Srbijo ter BiH naj bi prispevala večja angažiranost Francije in Nemčije, vendar preboj še ni bil dosežen.

Svetovna trgovinska organizacija (STO) je odločila, da Kitajska ni izvajala dumpinga na ameriškem trgu zaradi prodaje svojih solarnih panelov, vetrnic in jeklenih cilindrov. To naj bi Kitajski omogočilo tudi pravno podlago za uvedbo lastnih sankcij napram ZDA, v kolikor se te ovire ne umaknejo. Konec junija je sicer podoben spor z ZDA dobila tudi Indija. STO sicer v obrazložitvi navaja, da je bila ameriška utemeljitev šibka ter podprta s premalo dokazi. Carine na te izdelke so bile sicer uvedene leta 2012, še za časa Obamove administracije. ZDA blokirajo tudi proces imenovanja novih članov izvršnega razsodišča STO. Ta organ ima 7 članov, vendar potrebuje najmanj 3 člane za odločitev, od 11. decembra 2019 pa bi lahko imeli le še enega. Malo je verjetno, da bo Kitajska nadaljevala s tem sporom, saj je hitro dobila opozorilo, da ne kupuje dovolj hitro ameriških kmetijskih proizvodov ter bi lahko ponovno bila deležna uvedbe carin na 325 milijard dolarjev izvoženega blaga v ZDA.