Od 7. do 20. 05. 2022
Slovenski BDP z visoko rastjo v 1. četrtletju 2022
Razmeroma optimistične številke v 1. četrtletju
Slovenski BDP je bil v 1. četrtletju 2022 realno višji za 0,8 % glede na predhodno četrtletje (desezonirano), kar je znatna upočasnitev glede na rasti, ki smo jih bili vajeni od začetka leta 2021. Kljub temu lahko označimo rast kot izjemno visoko, saj je sledila 5,3-odstotni četrtletni rasti v zadnjem četrtletju 2021, in takšnim rastem običajno sledi padec. 0,8-odstotna rast je bila prav tako višja kot v EU (+0,4 %) in 4-krat višja od naše ocene (+0,2 %). Četrtletne rasti so bile visoke še v številnih državah (Romunija: +5,2 %, Portugalska: +2,6 %, Avstrija: +2,5 %, Poljska: +2,4 %, Latvija: +2,1 %) in kažejo, da marca invazija v Ukrajini še ni imela večjega gospodarskega vpliva. Ključni razlog je bila močna krepitev v storitvenem sektorju. Glede na zadnje četrtletje 2019 je bil slovenski BDP realno višji za 7,5 %, v območju evra pa višji za manj kot pol odstotka.
Po izdatkovni strukturi je bila četrtletna rast visoka pri bruto investicijah (+12,3 %), katerih rast je izvirala tako iz rasti investicij v osnovna sredstva (zgradbe, stroji, oprema, intelektualna lastnina…; +6,8 %) kot iz pomembnega prispevka zalog (rast obratnih sredstev, ki odraža naklonjenost podjetij do oblikovanja večjih zalog zaradi zamud pri dobavah). Znotraj investicij v zgradbe in objekte se je okrepila rast investicij v druge zgradbe in objekte (+11,4 %), kar je posledica rasti javnih investicij na področju gradbeno inženirskih objektov, delno tudi zasebnih. Rast investicij v stanovanja (+3,8 %) je bila podobna kot v predhodnem četrtletju. Okrepile so se tudi investicije v transportno opremo (+3,8 %) in drugo opremo in stroje (+4,1 %), medtem ko so se relativno bolj kot v predhodnih četrtletjih okrepile investicije v proizvode intelektualne lastnine (+3,6 %). Več v prilogi.
Rast industrijske proizvodnje v marcu precej nad pričakovanji
Industrijska proizvodnja je bila marca višja za 3,9 % glede na februar, in sicer zaradi visoke rasti v dejavnosti energetike (+21 %), medtem ko je rast v predelovalnih dejavnostih znašala 2,2 % in v rudarstvu 1,5 %. Povsem nasprotno se je v EU-27 v marcu znižala za 1,2 %, in v območju evra za 1,8 %. Med posameznimi državami članicami so bile spremembe zelo različne, izstopal je 5-odstotni padec v Nemčiji, medtem ko je bila rast industrijske proizvodnje v Franciji in Italiji skoraj nespremenjena.
V proizvodnji izdelkov za vmesno porabo se je industrijska proizvodnja povečala za 3,9 %, v proizvodnji izdelkov za široko porabo za 3,6 % in v proizvodnji izdelkov za investicije za 0,9 %. Skupni prihodek od prodaje v predelovalnih dejavnostih je bil na mesečni ravni višji za 1,7 %. Merjeno po tehnološki zahtevnosti dejavnosti je bila rast še posebej visoka v visoko tehnološko (+2,6 %, sem spada farmacija in elektronika) in nizko tehnološko zahtevni proizvodnji (+2,3 %). Več v prilogi.
Veliki porabniki surovin z nekoliko nižjo aprilsko proizvodnjo v Evropi
Optimizem pri večjih svetovnih porabnikih jekla in aluminija je aprila (50,5 in 50,3) še nekoliko upadel. Tekoča proizvodnja se je najbolj znižala na Kitajskem, delno tudi v Evropi (pri jeklu padec, pri aluminiju rahla rast), medtem ko je v ZDA zrasla. Pri večjih porabnikih bakra (51,1, rahla rast indikatorja) je bil padec v Aziji največji po februarju 2020, proizvodnja se je znižala tudi v Evropi. Nova naročila so se še posebej znižala v Evropi. Cenovni pritiski so bili še posebej izraziti v Evropi zaradi dviga cen energentov. Vir: S&P Global
Semafor napovedi
V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:
Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike
Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina,shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja,dohodninska reforma, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, nova koalicijska pogodba, gospodarske sankcije in embargo na uvoz energentov iz Rusije. Legenda: po pomenu rastoče, po pomenu padajoče
Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS? 📰
Oglejte si tudi rubriko v angleškem jeziku.