17 in 18. teden 2023

Od kopičenja blaga k uživanju prostega časa

Svetovno gospodarstvo je v aprilu doseglo visoko raven optimizma, vendar predvsem storitven del, ki sicer predstavlja dve tretjini dodane vrednosti. To je posledica visoke naklonjenosti svetovnih potrošnikov h konzumaciji turističnih in prostočasnih storitev, kar hkrati vpliva na ohranitev storitvenega dela inflacije. Ob tako visokem povpraševanju namreč ponudniki ne čutijo nižjega povpraševanja ob zviševanju cen oziroma so manj naklonjeni k strategiji povečevanja tržnega deleža, bolj pa k strategiji povečevanja bruto marž. Višje obrestne mere bodo vse bolj vplivale na zadržanost pri nakupih investicijskih (nepremičnine) in  trajnih dobrin (vozila) v gospodarstvih, kjer je financiranje teh nakupov z odloženim financiranjem bolj pogosto.

Izbruh globalnega optimizma v aprilu

Sestavljeni svetovni PMI se je v aprilu zvišal na 54,2, kar je bila najvišja vrednost v zadnjih 16-ih mesecih. Predvsem se je povečala tekoča proizvodnja kot tudi nova naročila, vendar predvsem v storitvah, medtem ko je bilo razpoloženje v svetovni proizvodnji šibko. V poslovnih in potrošniških storitvah je bila rast visoka, kot tudi v finančnih storitvah. V industriji je bila rast prisotna v proizvodnji potrošniških dobrin in strojih ter opremi, medtem ko je bila še vedno negativna pri polproizvodih, kar je posledica manjše potrebe po oblikovanju previdnostnih zalog zaradi izboljšanja dobav. V Indiji, Španiji in Italiji je bil indikator najvišji, v ZDA, na Kitajskem in Japonskem pa je bila dinamika nižja. Poslovni optimizem glede prihodnjega poslovanja je aprila dosegel najvišjo vrednost v zadnjih 14-ih mesecih, pri čemer rast pričakujeta tako proizvodnja kot ponudniki storitev.

Svetovni proizvodni PMI je v aprilu ostal nespremenjen (49,6), pri čemer se je svetovna proizvodnja celo nekoliko povečala (50,8), nova naročila (49,4) pa so ostala šibka. Pričakovanja o prihodnji rasti so precej optimistična (63), pričakovanja o cenah pa zmernejša. Med večjimi svetovnimi gospodarstvi je bilo razpoloženje v proizvodnji najvišje na Tajskem, v Mjanmaru, Indiji, Indoneziji, Kolumbiji in Rusiji. Tem državam je sledila Grčija. Najnižje je bil optimizem v Avstriji, na Češkem, v Braziliji, Nemčiji in na Nizozemskem. Vir: S&P Global, JP Morgan

Zmerna rast evropskega gospodarstva predvsem zaradi storitvenega dela

BDP v EU-27 se je v 1. četrtletju po prvi oceni povečal za 0,3 % (v predhodnem se je znižal za 0,1 %), v območju evra pa manj, in sicer za 0,1 %, kar bi praviloma moralo pomeniti, da je bila rast v državah izven območje evra (7) precej višja kot v 20 članicah območja evra. Tako se je precej znižala verjetnost statistične recesije, ki bi nastala v primeru dveh zaporednih znižanj BDP. Na letni ravni je bil obseg evropskega (in hkrati evrskega) gospodarstva podobno višji, in sicer za 1,3 %. Med 12-imi državami, za katere so ocene že na voljo, je bila rast visoka v storitvenih gospodarstvih (Portugalska: +1,3 %, Italija: +0,5 %, Španija: +0,5 %), šibkejša ali negativna pa v nekoliko bolj industrijskih gospodarstvih (Nemčija: 0 %, Avstrija: -0,3 %). To odraža zmanjšanje zalog v proizvodnji in večjo naklonjenost kupcev k trošenju za storitve. Vir: Eurostat

Svet ECB dvignil ključne obrestne mere kot pričakovano

Svet ECB je že sedmo monetarno sejo zapored dvignil ključne obrestne mere, tokrat za 25 bazičnih točk. Prav tako je sprejel odločitev, da z reinvestiranjem zapadlih glavnic vrednostnih papirjev v okviru programa APP predvidoma zaključi julija letos. Nadaljnji koraki bodo kot do sedaj odvisni od takratnih aktualnih razmer, zlasti od ekonomskih in finančnih podatkov, gibanja osnovne inflacije ter jakosti učinkovanja naših ukrepov. Na drugi strani Atlantika je FED dvignil ključno obrestno mero na 5,00-5,25 %, kar je nad inflacijo v ZDA (5 % v marcu). V območju evra je ključna obrestna mera (3,75 %) še precej pod inflacijo (7,0 % v aprilu), zato je rast ključne obrestne mere in Euriborja pričakovan scenarij. Vir: Banka Slovenije

Semafor napovedi

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

• Rast avtomobilske industrije v Evropi se je marca zaustavila

• Padec prodaje na drobno odraža večje trošenje storitev
• Rast cen zopet višja zaradi višjih cen storitev
• Zniževanje anketne brezposelnosti se nadaljuje
• Upokojevanje prispeva k zniževanju registrirano brezposelnih
• Rast cen surovin ublažil šibkejši dolar
  
• Krepitev zaupanja potrošnikov, šibkost predelovalne dejavnosti
• Fitch potrdil visoko bonitetno oceno Slovenije
• Ustavitev stavbne gradnje v Nemčiji
• Podražitve v turizmu in pri obutvi ključne pri rasti aprilskih cen
• Znatna umiritev rasti izvoza Slovenije na trge EU-27
• Gospodarska klima nižja predvsem zaradi predelovalnih dejavnostih, nekoliko manj zaradi storitvenih
• Predelovalne dejavnosti še vedno brez novih naročil
• V trgovini na drobno manjše zaloge znamenje optimizma
• Gradbeni sektor z največjim pomanjkanjem zaposlenih
• Storitvene dejavnosti z nižjo rastjo
• Visoka rast plač za prva dva meseca leta
• Znižana poraba ključnih energentov povezana z nižjo proizvodnjo v industriji materialov in skrbnostjo gospodinjstev
• Padec prenočitev domačih turistov, visoka rast tujih
• Število prebivalcev višje za pol odstotka v enem letu
• Padci v trgovini na drobno nekoliko presenetljivi pri neživilih
• Padec uvoznih cen v industriji predvsem zaradi energentov
• Rast storitev tudi na ceno trgovine z izdelki
• Dogodki v tekočem tednu: BDP v ZDA in EU-27 v 1. četrtletju 2023

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina in električne energije, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)