Spomladanska gospodarska napoved za Slovenijo za obdobje 2023 – 2026, maj 2023

19. maj 2023

MN maj 2023 Gospodarska zbornica Slovenije

Ugodnejši pogoji menjave za razvita gospodarstva nekoliko dvignili obete za sicer nizko gospodarsko rast

Visok padec cen premoga in zemeljskega plina ter nekaterih kmetijskih surovin je doprinesel k nekoliko nižji inflaciji (območje evra: 7 % v aprilu, Slovenija: 9,2 %), obenem pa visoka rast neto prejemkov, še posebej plač, ugodno vpliva na vnovično pozitivno realno rast dohodkov gospodinjstev.

Gospodarska rast v Sloveniji je po prvi oceni v letu 2022 znašala realno 5,4 %, kar je bilo znatno nad pričakovanji od začetka leta 2022 (3,7 %), prav tako pa je bila zelo visoka tudi nominalna rast (+13 %) in odraža visoko rast cen v gospodarstvu ter s tem tudi visok BDP deflator (7,6 %). Visoka inflacija je pomembno vplivala na dosežene prihodke v zasebnem sektorju in davčne prihodke, hkrati pa se je pomen dolga sektorja država v višjem nominalnem BDP (dosegel je skoraj 59 mrd EUR) pomembno znižal.

Za leto 2023 pričakujemo relativno nizko realno rast (1,5 %), ki je sicer višja od naše predhodne napovedi (1,1 %) in predvsem odraža nizko realno rast zasebne potrošnje in zmernejšo rast izvoza ter investicij ter podobno rast državne potrošnje kot v 2022. Ker pričakujemo v povprečju nekoliko nižjo inflacijo, vendar še vedno precej visoko glede na zgodovinske razmere (7,2 %) ter smo glede na ostale institucije predvsem naklonjeni višjim cenam nafte glede na aktualne nivoje, smo določili tudi relativno visok BDP deflator (7,3 %), kar pomeni okoli 8,8-odstotno nominalno rast BDP, ki je zgodovinsko gledano visoka. V treh letih, ki sledijo (2024-2026), pričakujemo v povprečju okoli 2,5-odstotno realno gospodarsko rast, kjer se bo predvsem krepil prispevek zasebne potrošnje (2,3-odstotna povprečna rast v tem obdobju) zaradi pričakovanj o vnovični višji realni rasti dohodkov.

Obenem bo prispevek investicij v osnovna sredstva skoraj nevtralen, predvsem zaradi izrazito visokih investicij v gradbeništvu v obdobju 2021-2023. Prispevek večjih vlaganj v stroje in opremo bo torej pozitivno vplival na dinamiko investicij, prispevek gradbenih investicij pa negativno. Opozoriti je potrebno še na učinek zalog, ki bo po izdatkovni metodi BDP vsaj v letu 2023 negativno vplival na dinamiko BDP (-0,4 odstotne točke), v naslednjih letih pa rahlo pozitivno (0,1 odstotne točke).

Več v prilogi.