Izpod peresa glavnega ekonomista GZS, 16. teden 2023

24.4.2023_Izpod peresa

16. teden 2023

 

Ugodnejši pogoji menjave prispevali k februarskem presežku pri blagovni menjavi EU-27

 

Gospodarski obeti v območju evra so se v aprilu močno okrepili, saj je sestavljeni PMI presegel vrednost 54, vendar predvsem na račun storitev, medtem ko se industrija še ne krepi. V ZDA se tudi zadnja sicer že krepi. Po pričakovanjih se cene prevozov ladijskih kontejnerjev zopet povečujejo, kaj odraža večanje izvoza Kitajske na svetovne trge. Nekoliko bolj ugodni pogoji menjave, ki se odražajo v nižjih cenah surovin in fosilnih goriv so v februarju prispevali k prvem pozitivnem trgovinskem presežku EU-27 pri blagu po juliju 2021. Kaj lahko naredi spremenjena statistična obravnava dokapitalizacije energetskih družb, najbolje pokaže javno-finančni primanjkljaj, ki je bil v lanskem letu v Sloveniji že na Maahstritski meji, pri 3 % BDP.  

 

Prvi presežek v trgovinski menjavi EU-27 s svetom po juliju 2021

V februarju je EU-27 po dolgem času beležila skromen presežek v trgovinski menjavi s svetom (4,8 mrd EUR, februarja 2022: 16,5 mrd EUR primanjkljaja), kar je bilo predvsem posledica padca vrednosti uvoza (-2,8 %), predvsem kot posledica padca cen, medtem ko se je vrednost izvoza povečala za 8 %.

 

V prvih dveh mesecih leta je bil izvoz na tretje trge (izven EU-27) višji za 9,2 % (406 mrd EUR), uvoz pa je bil višji za 2,4 % (437 mrd EUR). Primanjkljaj se je v enem letu skrčil s 55 na 31 mrd EUR. Pri tem se je primanjkljaj pri primarnem blagu zmanjšal le za 1 mrd EUR (79 mrd EUR), kar je bilo predvsem posledica primanjkljaja pri energentih (višji za 1 mrd EUR; skupaj: 81 mrd EUR). Povečal se je presežek pri proizvedenem blagu (iz 27 na 48 mrd EUR), zaradi večjega presežka v kemični industriji (iz 27 na 34 mrd EUR), pri strojih in vozilih (iz 18 na 20 mrd EUR) in manjšega uvoza drugega proizvedenega blaga (-8 %), kar je prispevalo k zmanjšanju primanjkljaja v zadnji kategoriji blaga s 18 na 7 mrd EUR.

 

Med glavnimi trgovinskimi partnericami se je zmanjšal presežek z ZDA (s 24 na 20 mrd EUR), kar je bilo predvsem posledica višja rasti uvoza (+20 %) od izvoza (+7 %). Uvoz iz Kitajske je upadel (-5,5 %) in rast izvoza je ostala skromna (+6,3 %), kar je znižalo primanjkljaj s Kitajsko s 60 na 53 mrd EUR. Presežek z ZK je ostal podoben (21 mrd EUR), pri čemer je rast uvoza (+18 %) prehitela rast izvoza (+11 %). S Švico se je presežek povečal za 5 mrd EUR. Vir: Eurostat

 

K letni inflaciji, ki se znižuje, še vedno največ prispeva hrana

Končni podatki o marčevski inflaciji v državah EU-27 so pokazali, da se ta umirja v večini držav. Iz februarske medletne rasti (+9,9 %) je letna inflacija upadla na 8,3 % v marcu. Najnižje letne rasti cen so imeli tri države območja evra: Luksemburg (+2,9 %), Španija (+3,1 %) in Nizozemska (+4,5 %). Na drugi strani so cene porasle najbolj v v državah, ki evra nimajo: na Madžarskem (+25,6 %), v Latviji (+17,2 %) in na Češkem (+16,5 %). V območju evra so na letno inflacijo (6,9 %) najbolj vplivale višje cene hrane, alkohola in tobaka (+3,1 o. t.), storitev (+2,1 o. t.) in izdelanega blaga (+1,7 o. t.). Cene energentov so imele celo blag negativen vpliv (-0,05 o. t.). Kljub padajoči medletni inflaciji, je bila mesečna rast cen (marec/februar) še visoka in je znašala 0,9 %. Vir: Statistični urad RS

 

IT in turizem z visoko rastjo v 1. četrtletju na Kitajskem

Kitajski BDP se je v 1. četrtletju okrepil za 4,5 %, pri čemer je bila rast najvišja v storitvah (+5,4 %), nekoliko nižja v industriji (3,3 %), v kmetijstvu pa je znašala 3,7 %. Sektorsko gledano je bila rast visoka v gostinstvu in prenočitvah (+14 %) ter v IT storitvah (+11 %), najnižja pa v poslovanju z nepremičninami (+1,3 %) in predelovalnih dejavnostih (+2,8 %). Dosežena rast je bila najvišja po 1. četrtletju 2022 (4,8 %). Vir: National Bureau of Statistics of China

 

Semafor napovedi

 

V prilogi podrobneje analiziramo še spodaj navedene teme:

  • Kljub rasti zaupanja potrošnikov manjša naklonjenost do nakupa vozil in prenov

  • Prepričanost v nižjo inflacijo narašča
  • Storitveni del gospodarstva v območju evra z višjo rastjo, proizvodnja s krčenjem
  • Visoka marčevska rast cen predvsem v oskrbi z vodo in predvsem na domačem trgu
  • Februarsko zaposlovanje visoko predvsem v gradbeništvu in sektorju država
  • Cene standardiziranih prevozov kontejnerjev vnovič navzgor
  • Regionalna visoka rast gradbenih del v prvih dveh mesecih leta
  • Spremenjena statistična obravnava dokapitalizacij znižala primanjkljaj
  • Ohlajanja pri gradbenih dovoljenjih odraža manjšo intenziteto stanovanjske gradnje v 2024
  • IT in finančna industrija v Nemčiji z najvišjim optimizmom
  • Dogodki v tekočem tednu: BDP v ZDA in EU-27 v 1. četrtletju 2023

    Ključne aktualne teme za poslovne uporabnike

Inflacija, cene in dosegljivost surovin, zajezitveni ukrepi in državni odloki, fiskalna politika po 2023, pomanjkanje zaposlenih, cene nepremičnin, obrestne mere (kratkoročne in dolgoročne), zelena transformacija in NOO, cene električne energije, nafte in zemeljskega plina, shema pomoči za energetsko-intenzivna podjetja, spremembe Zakona o dohodnini, geopolitične napetosti v vzhodni Evropi, gospodarske sankcije, embargo na uvoz energentov iz Rusije, redukcije zemeljskega plina in električne energije, zaposlovanje tujcev, pandemija COVID-19, hibridna vojna in negotovost, recesija.
Legenda: po pomenu rastoče (max. 3), po pomenu padajoče (max 3)

Več si preberite v prilogi

 

Še niste prejemnik gradiv Analitike GZS?  📰

Želim se naročiti


 

Fotogalerija